Teme:

 

- Obisk iz Avstrijskega veleposlaništva na OŠ Semič in Štrekljevec , 21.5. 2013

- Obisk slušateljev kočevarščine v Gradcu

Mojca je v Kočevju, ob obisku obeh predsednikov društvo odlično zastopala z deklamacijo Vreb di a mit

 

V šolskem letu 2014/15 je pouk ukinjen, ker ga avstrijska stran ni več pripravljena financirati. Po samo slabih 3 letih poučevanja, Kočevski Nemci zaradi nezainteresiranosti pristojnih in zaradi protestov s strani g. Avgusta Grila ( Društvo Kočevarjev staroselcev) in ge. Veronike Haring (Društvo Mostovi Maribor) spet nimajo možnosti, da bi se učili jezika prednikov, ki je kritično ogrožen. Se g. Gril, ga. Haringova, veleposlaništvo Rep. Avstrije in drugi pristojni zavedajo, da s tem zabijajo zadnje žeblje v krsto kulturi, ki je na tem področju živela 700 let? Ali pa so morda pomembnejši kratkoročni cilji (nagajanje Republiki Sloveniji), ljubosumnost zaradi subvencij, užaljenost posameznikov?

 

Visoki obisk na OŠ Semič in Štrekljevec, 21.5. 2013

21.5.2013 je učence OŠ Semič, podružnice Štrekljevec in najmlajše v vrtcu Sonček v Semiču obiskala ga. Karin Hojker, asistentka za stike z javnostjo Veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani. Najprej je obiskala gospo županjo, Polono Kambič, ki je gostji predstavila svoje poglede na projekt pouka nemškega in kočevarskega jezika na šoli, ki ga že drugo leto organizira Društvo Peter Kosler.

Še posebej so se obiska razveselili učenci in učitelji podružnične dvorazrednice v Štrekljevcu. Otroci so bili zelo radovedni in so gostjo takoj zasuli z vprašanji: katre jezike govori in razume, kje in kako dolgo se jih je učila, kateri jezik najbolje obvlada... Z njimi je pripravila trgovino z zelenjavo in z učenci prav živahno trgovala. Tudi skupinska fotografija seveda ni smela manjkati!

Kasneje je obiskala še pouk v 2.in 3. razredu OŠ Semič in seveda male sončke v vrtcu Sonček. Učenci Oš so ji med drugim pokazali ljudsko igrico v kočevarščini “Črna kuharica”. Zanjo so pripravili tudi lastnoročno izdelano sliko ptice.

Otroci v vrtcu, ki so se učili o zelenjavi, niso hoteli prav verjeti, da se lahko takšne reči kot je paprika ali koleraba celo je! Gospa Hojkerjeva je hočeš nočeš morala pojesti nekaj koščkov zelenjave in jim dati zgled, preden so se odločili in zelenjavo tudi sami obotavljajoče poskusili.

V zahvalo za njen obisk so ji pobarvali slikice zajčka Hansa, ki prav pridno je korenček.

 

 

Štrekljevec- Streklowitz bei Semitsch, vorne links: Frau Karin Hojker

Črna kuharica

 

Pouk je finančno omogočilo Zvezno ministrstvo za evropske in zunanje zadeve Republike Avstrije:

 

 

 

Obisk kočevarskega obeležjaGottscheer Gedenkstätte v Gradcu/ Graz

27.5.2013 so slušatelji pouka kočevarščine in programa Po poteh starih Kočevarjev, iz Kočevja obiskali kočevarsko spominsko obeležje v Gradcu. Skupaj je potovalo 49 oseb, ki jih je sprejel rojak, g. Loschke.

Oba programa na Ljudski univerzi organizira in vodi Društvo Peter Kosler: pouk vodi Maridi Tscherne, predavanja o kočevarski zgodovini in kulturi pa gospod Mihael Petrovič ml.

S posebnim zanimanjem so si obiskovalci ogledali zbirko slik iz predvojnega časa. Skupaj smo ugotovili, da bi nam bilo veliko lažje, če bi bili napisi krajev tudi v slovenščini, saj je bilo zelo težko tako veliki skupini razlagati za kateri kraj gre...
Obisk spominskega obeležja Kočevarjev, ki je bilo zgrajeno leta 1967, je bil naš glavni cilj. Seveda pa smo to priložnost izkoristili tudi za ogled same štajerske prestolnice.

V neposredni bližini Gedenkstätte je bazilika Marije Pomočnice. Potem smo se odpeljali v sam center mesta in si med drugim ogledali depo srednjeveškega orožja, sam center, movzolej in stolnico... in ne nazadnje tudi grajski hrib
- Schlossberg.

Kljub utrujenosti, smo se, pod vodstvom odličnega vodiča g. Petroviča, odpeljali še v letalski muzej v Thalerhofu.

Vsi, celo dame so bili nad veliko zbirko letal in prijaznim vodičem navdušeni.

Za večino udeležencev se je dan zaključil s prihodom v Kočevje ob 23. uri.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se Slovenci in Kočevarji vedno pogosteje tudi obiskujemo in tako je tudi prav.

 

 

25.4.2013: Ekskurzija v “ Hinterland”

25.4. je Maridi Tscherne, v okviru projekta ˝Pouk nemškega in kočevarskega jezika˝ za slušatelje kočevarščine organizirala ekskurzijo v t.i. ˝Hinterland˝. Tako so Kočevarji imenovali predel okoli Kočevske Reke in Gotenice, tja do Grčaric.

Cilj pouka kočevarščine namreč ni samo spoznati jezik Kočevarjev, pač pa tudi njihovo kulturo in sploh način življenja.

Najprej so se slušatelji iz Kočevja, Novega mesta in Bistrice ogledali razstavo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju. Nato so se pod vodstvom vodiča, g. Mihaela Petroviča, odpravili prosti Kočevski Reki, kjer so si ogledali razstavo o rojaku Petru Koslerju, katerega ime nosi naše društvo. Potem smo se odpravili v Koče, da smo si pogledali od kje Peter Kosler pravzaprav prihaja in si pogledali njegovo rojstno hišo. Več o Petru Koslerju na http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Kozler. http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Kozler
V cerkvi v Kočevski Reki je radovedne obiskovalce sprejel domači župnik Jože Milčinovič in jim povedal nekaj podatkov o sami cerkvi in o njeni predhodnici, ki so jo komunistične oblasti po vojni porušile. http://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C4%8Devska_Reka http://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C4%8Devska_Reka

Prebivalci Kočevske Reke so pred uničenjem lahko rešili le zelo majhen del nekdanje opreme, med drugim tudi lepo obnovljen križev pot. Obnovo tega križevega pota sofinanciralo tudi Društvo Peter Kosler.
Kasneje so tečajniki kočevarščine obiskali tudi Borovec. To območje so, zaradi lepe lege, pred 2. vojno imenovali tudi Kočevska Švica. Tudi v Borovcu je bila nekdanja cerkev sv. Mihaela porušena, kakor na vsem tem, nekoč zaprtem območju. Vas je pomembno vlogo igrala tudi v osamosvojitveno vojni, o čemer nam je veliko lahko povedal sam vodič Petrovič, saj je tudi sam veteran osamosvojitvene vojne.
Prav na koncu smo si ogledali še cerkev sv. Trojice v Črnem Potoku, v kateri so ohranjene freske iz 17. stol.
Ekskurzija v t.i. Hinterland je bila zelo informativna: spoznali smo, da je Kočevska, kljub svoji relativni majhnosti, nosila težo pomembnih zgod. dogodkov, od turških vpadov do vojne za samostojno Slovenijo.

 

Ogled novozgrajene cerkve v Kočevski Reki in razstave o Petru Koslerju, rojaku iz Koč

 

Pouk je finančno omogočilo Zvezno ministrstvo za evropske in zunanje zadeve Republike Avstrije:

 

 

Dejavnost Društva Peter Kosler je zelo razgibana in obsega pouk kočevarskega in nemškega jezika, predstavitev in obnavljanje kočevarske kulturne dediščine doma in v tujini, založniška dejavnost, razstave, delo z mladimi (ustvarjalne delavnice, vaje zbora), zbiranje in ohranjanje arhivskega jezika itd.

Pri svoji dejavnosti društvo sodeluje z lokalno skupnostjo (predvsem občine Dol. Toplice, Semič in Kočevje), z državnimi in izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji in tujini, s Slovenci v Avstriji in drugih državah in z drugimi nemškimi in ostalimi manjšinami itd. Sožitje je naš moto, zato smo si za vzgled vzeli Petra Koslerja. Delo za sožitje je delo za mir! Namen

 

Društva Peter Kosler je:
- skrbeti za nemoteno ohranjanje in razvoj tukajšnje kočevarske kulturne identitete in
prizadevati za premostitev travm preteklosti,
- zavzemati se za preseganje predsodkov
- ohranjati in tvorno obnavljati kulturno dediščino slovensko-nemškega pozitivnega sožitja in tukajšnje kočevarske kulture kot njene bistvene sestavine
- si prizadevati za ohranjanje tradicij Kočevarjev in njihovih potomcev
- težiti po dejanskem spoštovanju in uveljavljanju človekovih pravic in popravi še
odpravljivih krivic,
- na podlagi vsega tega prispevati k gospodarskemu in kulturnemu razvoju države in k njeni
uveljavitvi v sodobnem demokratičnem svetu.

Kočevarska zastava je modro bela.

---

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani