Zavod Mošnice - Moschnitze

• Posamezna dejavnost- podrobnejše poročilo:

* Otvoritev fotgrafske razstave Janeza Konečnika

* Publikacije

* Nastop otroške skupine v Pokrajinskem muzeju v Kočevju

* Pouk nemščine in kočevarščine na OŠ Semič, Dol. Toplice, v vrtcih Semič in Dol.Toplice, za odrasle v Bistrici in Novem mestu

* Poletne ustvarjalne urice za osnovnošolce

* Razstava o izgubljeni kulturni dediščini Kočevarjev v ˝Dvorani Augusta Schaura˝ v Kočevskih Poljanah

* Udeležba na bazarjih nevladnih organizacij in sejmih

* Nastop otrok v kočevarščini ob obisku predsednikov Avstrije in Slovenije v Kočevju

* Predstavitev kočevarske kulturne dediščine v javnih knjižnicah: Črnomelj, Ribnica, Novo mesto in Murska Sobota

* Otvoritev ˝Dvorane Augusta Schaura˝ s predavanjem zgoovinarja iz Berlina in popoldanskim kultunim programom

* Izgradnja ˝Dvorane Augusta Schaura˝ v Kočevskih Poljanah/ pri Dol. Toplicah

1. 1. V letih 2012/ 13 je potekala izgradnja večnamenske ˝Dvorane Augusta Schaura˝.Društva, vaška skupnost Kočevske Poljane, Vaška skupnost pod Srebotnikom, Zavod Mošnice, Društvo Peter Kosler, TD Pod Srebotnikom niso imeli prostorov, v katerih bi lahko pripravili prireditve in srečanja za prebivalce okoliških vasi (Kočevske Poljane, Občice, Stare Žage, Nova Gora, vaje pevskega zbora in otroške skupine…). V Občicah sicer obstaja Kočevarski kulturni center, ki pa ga niso hoteli dati na razpolago za srečanja drugih skupin in organizacij. Kljub prošnji predsednika Društva Peter Kosler, Erika Krischa, Kočevarskega kulturnega centra niso hoteli dati na razpolago niti za pouk kočevarščine. Zato smo bili prisiljeni iskati drugo rešitev ne samo za Zavod Mošnice ampak tudi v dobre vseh drugih organizacij, ki delujejo v tem okolju, ne glede na to ali gre za kočevarksko ali slovensko društvo. Projekt smo uspešno izvedli ob pomoči sredstev iz ˝Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Projekt LEADER in delno ob pomoči občine Dol. Toplice, ki je plačala ureditev okolice (zemeljska dela). Prostore bi nam sicer dal na razpolago Zavod Nesseltal Koprivnik, a je preveč oddaljen (1 uro vožnje).
2. 
3. 2. Otvoritev dvorane Augusta Schaura: prostore je slovesno predal v uporabo župan občine Dol. Toplice g. Jože Muhič. V nošah so se predstavili Kočevarji iz Celovca z narodnimi pesmimi v kočevarščini.  V dopoldanskem delu je dr. Hans Hermann Frensing, zgodovinar in germanist iz Berlina, predstavil življenje in delo župnika in publicista Augusta Schaura iz Kočevskih Poljan. Pri tem je izbral kar nekaj odlomkov iz Schaurovih del, ki so bili prvič predstavljeni javnosti. V slovenščino je prevajal Mihael Petrovič jun. 

Sledila je pogostitev vseh navzočih, za kar je poskrbelo Turistično društvo pod Srebotnikom.
V popoldanskem delu so, poleg kočevarskega zbora iz Celovca nastopilin tudi domači otroci v kočevarskih nošah, folklorna skupina ˝Semiška ohcet˝ in folklorna skupina Društva podeželskih žena Dol. Toplice. O prireditvi so poročali vsi lokalni mediji (Belokranjec, Utrip, Dol. List, Vaš kanal…)

1. 3. Predstavitve kočevarske kulture in obeh zavodov v javnih knjižnicah (podprlo MKRS; v sodelovanju z Zavodom Nesseltal Koprivnik, ki je bil nosilec projekta)
2. 3.1. Knjižnica Miklova hiša, Ribnica,  15. 10. 2013: predstavnica Zavoda Mošnice, Maridi Tscherne je predstavila delo zavoda Mošnice in Dvorano Augusta Schaura. Med drugim je predstavila tudi kulinariko Kočevskih Nemcev (zavod je organiziral tudi več kuharskih tečajev kočevarske kuhinje v Dol. Toplicah, Kočevskih Poljanah, Kočevju in na OŠ Belokranjskega odreda Semič) in praznovanje novega leta. Poleg tega je gledalcem predstavila jezik Kočevarjev in njegove posebnosti. Pogovor, ki je sledil predstavitvi Matjaža Matka in Maridi Tscherne, se je dotaknil tudi značilnih kočevarskih priimkov, ki so se še ohranili na Ribniškem.

3.2. Knjižnica Črnomelj, Črnomelj 5. 11. 2013: Tudi v Črnomlju je, po predavanju, pogovor potekal o jeziku, o ostankih kočevarskih besed v slovenskem dialektu v okolici Črnomlja, o krajih, ki so spadali v okvir jezikovnega otoka. Precej vprašanje publike je bilo tudi na temo izselitve.
3.3. Študijska knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, 14. 11. 2013: tema predavanja je bil kočevarski jezik in kočevarska ljudska pesem. Poseben poudarek je bil na noši Kočevarjev (s predstavitvijo originalne peče, stare okrog 120 let).
3.4. Pokrajinska knjižnica Murska Sobota, 31.3.2014: Otvoritev razstave Matjaža Matka in predavanje o Kočevskih Nemcih: V Murski Soboti je seveda poznavanje o zgodovini Kočevske precej manjše kot v predelih, ki mejijo na Kočevsko, zato je Maridi Tscherne na kratko predstavila najprej zgodovino te narodne skupnosti in kdo sploh so Kočevski Nemci. Sledila je predstavitev jezika in običajev ob veliki noči. Predstavila je tudi publikacije, ki jih je izdal Zavod Mošnice in prebrala kratek odlomek v kočevarščini iz svoje knjige Skrivnostni varuh gozda. Vsem knjižnicam smo tudi podarili knjige, ki jih je izdal Zavod Mošnice.
Vsa predavanja so bila dobro obiskana, v vseh knjižnicah skupaj je bilo okrog 180 udeležencev, ki so pozitivno sprejeli predstavitev kočevarske kulturne dediščine in jezika ter z zanimanjem debatirali o razlikah in podobnostih kočevarske in slovenske kulinarike. V bodoče bi bilo dobro razmisliti tudi o kakšni pokušini kočevarskega peciva ali/ in kruhov. 

1. 4. Priprava na nastop in nastop v kočevarščini v Kočevju ob obisku predsednikov Slovenije in Avstrije 1.9.2013: Zavod je ob obiskov predsednikov Avstrije in Slovenije sodeloval s svojo točko v kočevarščini.
2. 5. Na bazarju nevladnih organizacij (v Novem mestu 22.9.2014 in v Kočevju 18.10.2014) ter na sejmih v Ribnici (7.9.2014) in Predgradu (˝prangarijada˝, 19.7.2014) smo se predstavili z zgibankami in knjigami, ki jih je izdal zavod ter ob pogovoru z obiskovalci.
3. 
4. 6. Kulturna dediščina Kočevarjev na ogled: ob finančni podpori MKRS in v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem v Kočevju smo 26.4.2014 odprli razstavo o izgubljeni kulturni dediščini Kočevskih Nemcev. Razstavo so si med drugim ogledali tudi v tujini živeči Kočevarji, ki so z avtobusi prišli na obisk v ˝staro domovino˝ (skupina iz Celovca 30.7., skupina iz Gradca pa 6.9.2014). Eden od ciljev zavoda je tudi grajenje mostov med izseljenimi Kočevarji in sedanjimi prebivalci teh krajih. Ob tem si prizadevamo, da bi drug o drugem izvedeli čim več, zato tudi redno poročamo o dogajanju v teh krajih v časopisih v Avstriji in o Kočevskih Nemcih v slovenskih medijih. Menimo, da je poznavanje in razumevanje načina razmišljanja najboljša popotnica za mirno sožitje.
5.  
6. 7. Poletne ustvarjalne urice; Ob podpori MKRS smo organizirali ustvarjalne delavnice s spoznavanjem kočevarskega jezika in pravljic za osnovnošolce. Delavnice so potekale od 14.7. do vključno 18.7.2014 od 8.00-14..00 ure na sedežu zavoda in od 4.8. do vključno 8.8.2014 in 18.8. do vključno 22.8. 2014 od 8.00 do 14,30 v prostorih Zavoda Nesseltal Koprivnik. O delavnicah v Koprivniku je poročala tudi televizija Kočevje in seveda lokalni časopis Utrip. Delo z mladimi vidimo kot našo največjo skrb in nalogo.
7. 8. Pouk nemščine in kočevarščine na OŠ Semič, Dol. Toplice, v vrtcih Semič in Dol. Toplice, za odrasle v Bistrici in Novem mestu: od novembra 2013 do junija 2014 smo organizirali pouk nemščine/ kočevarščine na šolah, v prostorih Arhiva Novo mesto in v gostilni Lakner v Bistrici. Ker avstrijsko zunanje ministrstvo pouka ni financiralo, smo ga morali v šolskem letu 2014/15 ukiniti. Dolgoročno ni mogoče na brezplačni osnovi zagotoviti pouka za 190 ljudi, ki so se tedensko udeleževali pouka.
8. 
9. 9.Nastop otrok v Pokrajinskem muzeju v Kočevju, 25.10.2014; Z otroki smo na vabilo muzeja v kočevarskih nošah in jeziku pripravili nastop ob otvoritvi prenovljene razstave o Kočevskih Nemcih.
10. 10. Otvoritev fotografske razstave Janeza Konečnika,

12. Fotografska razstava ˝Sprehodi po Rogu˝
     V petek, 24.4.2015 je bila v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah otvoritev fotografske razstave ˝Sprehodi po Kočevskem rogu˝ Janeza Knečnika. Razstavo si je še mogoče ogledati do konca septembra. Vstopnine ni.

    Fotografska razstava Janeza Konečnika, ki si jo lahko ogledate do konca septembra, prikazuje pogled v življenje neokrnjene narave Kočevskega roga. Čudoviti posnetki svetlobnih odtenkov, rastlinstva in živalstva so bile posnete v gozdu, brez računalniških zvijač in popravkov. Janez Konečnik čigar oče je bil poklicni lovec zna najti živali v njihovem naravnem okolju, brez da bi ga te opazile ali bi jih motil; seveda pa je fotograf na lep posnetek pripravljen čakati ure.
    Po uvodnem pozdravu predsednika Zveze kočevarskih organizacij Andreja Černeta je otroško skupina ˝Zavoda Mošnice˝ obiskovalce razveselila s programom v kočevarskem jeziku. V pogovoru z avtorjem razstave je g. Miha Petrovič uspel z zanimivimi vprašanji izvabiti iz gosta veliko detajlov o umetniški in življenjski poti fotografa, gozdarja in amaterskega športnika. Na vprašanje, kako mu uspe vse to, je Konečnik z nasmeškom odgovoril: ˝Vsak človek ima na voljo 24 ur na dan. Od posameznika je odvisno, kako jih bo izrabil. Mene boste na primer zelo težko našli za šankom. ˝ Obiskovalce  je presenetil s pojasnilom, da sploh ni najbolj težko slikati medveda; najtežja je v objektiv ujel divjega petelina in jelena; prvi je postal zelo redek, drugi pa je zelo čuječ.
    Vsi, ki smo imeli priložnost spoznati avtorja razstave, čigar dela so objavljena v številnih publikacijah,  se veselimo foto delavnice pod mentorstvom Janeza Konečnika, ki jo bo 12.9.2015 organiziral ˝Zavod Mošnice.˝ Razen strokovnega znanja ta mirni mož čisto mimogrede v pogovoru deli tudi dragocene življenjske izkušnje. Med drugim je povedal, da se v življenju tudi prostovoljno delo pogosto obrestuje, saj je tako spoznal najbolj čudovite ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati. Prav ti ljudje so mu npr. omogočili, da je obiskal številne tuje države, kjer je lahko pridobival nova znanja.
    Po koncu uradnega dela je vse prisotne razveselilo tudi TD Pod Srebotnikom z okusno zakusko.
    Vsi, ki se niste mogli udeležiti otvoritve razstave prijazno vabljeni, da si slike ogledate vsako nedeljo po sv. maši ali ob predhodni najavi.  

13.  
14. Publikacije, ki jih je izdal zavod (več po pubikacije):

10.1. Skrivnostni varuh gozda: ISBN 978-961-93639-0-4 10.

2. Les in (ni) kamen: ISBN 978-961-93639-1-110.

3. Kuhinja Kočevarjev: ISBN 978-961-93639-2-810.

4. Sanje in predanost: ISBN 978-961-93639-3-5

Zavod Mošnice- Moschnitze se v svojih programih osredotoča na ohranitev kulturne dediščine Kočevskih Nemcev s poudarkom na ohranitvi jezika, ki po UNESCO- vi klasifikaciji spada med kritično ogrožene jezike. V ta namen se Zavod ukvarja z zelo različnimi vidiki življenja prebivalcev tega nekdanjega jezikovnega otoka in o svojih dognanjih obvešča javnost preko različnih publikacij, internetne strani, člankov, z javnimi prireditvami, nastopi otrok, s sodelovanjem z različnimi javnimi institucijami… (šole, knjižnice, muzeji, arhivi) Kljub relativno kratkemu delovanju (ustanovljen je bil 21.3.2012) je zavod dosegel pomembne uspehe, ki so v korist vsem prebivalcem lokalne skupnosti: npr. dvorano Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah uporabljajo različne organizacije in društva v našem okolju za javne prireditve, delavnice, okrogle mize. Jezik Kočevarjev postaja vedno bolj zanimiv tudi v turističnem smislu, zato bomo v sodelovanju z Občino Dol. Toplice v letošnjem letu pripravili ˝Dneve kočevarske kulture˝ v Kočevskih Poljanah. Trenutno smo edina inštitucija v Sloveniji, ki se specialno ukvarja s kočevarskim jezikom (npr. izdali smo edini slikanici v kočevarskem jeziku v zgodovini, pripravljamo gradivo za pouk …). Eden od temeljnih ciljev Zavoda Mošnice je vzdrževanje stika z izseljenimi rojaki po svetu. Delo Zavoda Mošnice ni politično. Zavod je član Zveze kočevarskih organizacij (Slovenije), Nevladnih organizacij za JV Slovenijo in CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij).