Mladinska folklorna skupina Zavoda Mošnice-Moschnitze vabi nove plesalce

Rad-a nastopaš, se družiš s sovrstniki? Ti kulturno udejstvovanje nekaj pomeni? Si želiš novih izkušenj?  Pridruži se nam ob nedeljah ob 19.00 uri v Schauerjevi dvorani v Kočevskih Poljanah (v stavbi poleg župnijske cerkve). Trenutno se pripravljamo na nastop na 6. dnevih kočevarske kulture v Občini Semič.  Našo folklorno skupino vodi izkušen voditelj Franc Šprajcar, nekdanji vodja FS Semiška ohcet in številnih drugih skupin. Poleg plesov iz sklopa kulturne dediščine se boš naučil-a tudi standardne plese kot so fokstrot, čačača, valček itd. Za več informacij pokliči na 051 709 990 (Maridi) ali na 068 183 152 (Andi). Po potrebi bomo poskrbeli tudi za prevoz.  Več kot nas bo, več bomo imeli možnosti za nastope, tudi v tujini.

Ta tedfen bodo vaje izjemoma v ponedeljek, 13.7.2020 ob 19. uri.

Göttscheabarisch- predstavitev kočevarskega jezika

Vabimo vas, da se nam pridružite pri spoznavanju kočevarskega jezika, ki bo v Pokrajinskem muzeju Kočevje v torek,, 24. 9. 2019, med 18.00 in 19. uro..
V vsakem jeziku, tudi kočevarskem, se zrcalijo odmevi preteklosti, sedanjost, odnosi s sosednjimi jeziki, pokrajinska in zgodovinska zaznamovanost. Več o tem bomo spoznali na predstavitvi jezika in pri ogledu kratkega filma v kočevarščini s slovenskimi podnapisi. Po ogledu filma se bo skupina Kočevarjev pogovarjala v tem arhaičnem jeziku in obiskovalci, ki to želite, boste lahko prisluhnili zvenu govorjene kočevarske besede.
Dogodek sodi v sklop aktivnosti v okviru 5. dnevov kočevarske kulture, ki jih letos gosti Občina Kočevje.
Organizatorji predstavitve so Zavod Mošnice- Moschnitze, Pokrajinski muzej Kočevje.


Otvoritev razstave Ernsta Ulza OBRAZI AFRIKE in pogovor z avtorjem fotografij, ki že dobrih deset let živi na tej, za nas še vedno skrivnostni celini. Vstopnine ni. Vabljeni v Kočevske Poljane pri Dol. Toplicah, 25.3.2019 ob 17. uri.

 
Ernst Ulz je bil rojen l. 1973 v Gradcu/ Graz v sosednji Avstriji kot najmlajši, osmi otrok Josefa in Christine Ulz. Njegova stara mama po očetovi strani je bila rojena v Novi Gori v občini Dol. Toplice. Šolal se je najprej v domači vasi v Markt Hartmannsdorfu in nadaljeval izobraževanje na gimnaziji v Feldbachu. Po gimnaziji se je šolal na Karl Franzens univerzi v Gradcu, kjer je končal študij z magisterijem iz teologije. Šolanje je nadaljeval v Italiji s študijem socialnih ved na Istituto Superiore di Cultura in Loppiano. Poleg tega se je izpopolnjeval na področju novinarstva, fotografije in oblikovanja na različnih tečajih na novinarski akademiji v Nemčiji (Akademie der Bayerischen Presse). l. 2013 se je izpopolnjeval tudi v upravljanju, knjigovodstvu in projektnem menedžmentu. V poklicnem življenju se je dobrih šest let ukvarjal z novinarstvom, med drugim je bil tudi urednik revije Neue Stadt. Kot novinar in urednik se je seveda ukvarjal tudi s fotografijo in obdelavo fotografskega gradiva. V kasnejšem poklicnem življenju se je ukvarjal s projektnim menedžmentom za različne projekte v Afriki in koordiniral delo z mladimi. V Afriki živi od l. 2008 in sicer v Ugandi, Južnem Sudanu in trenutno v Keniji. O fotografiranju pravi, da je to zanj način komunikacije, pripovedi in sporočanja. Pravi, da ga je od nekdaj privlačila lepota, lepota narave; lepota igre barv in svetlobe, daljava pokrajine kot tudi rafinirani detajli listnega cveta, svetlikanje sončne svetlobe v gorskem potoku kot veličastno slovo sonca na morskem obrežju eleganca ptic in nežno družinsko življenje slonov Še bolj kot to pa ga je vedno privlačila lepota človeka; zgodbe, ki jih pripovedujejo človeški obrazi, trenutki srečanja s sočlovekom, sreča, žalost, večno vprašanje o smislu, upanje, ki ga prebereš z obraza sočloveka. S fotografijo skuša ujeti takšne trenutke, jih ovekovečiti. Ujeti ta trenutek božjega dotika in ga s pomočjo fotografije ujeti za svoj spomin in ga morda deliti z drugimi, ki prav tako ljubijo lepoto.
˝To je zame fascinantno pri fotografiji; ujeti občutke sreče, obraz sočloveka, trenutke srečanja, let čebele na cvet, ki mi ga je uspelo dobro ujeti v foto objektiv, vse to je balzam za dušo,˝ meni o fotografiji avtor razstave Ernst Ulz. ˝
Če moje slike komu uspejo sporočiti, kako dobri so lahko ljudje, kako lepa so osebna srečanja, kako čudovit je vsak najmanjši drobec stvarstva, kako lepa je Afrika in njeni ljudje, me bo zelo veselilo. Fotografije želijo meni in opazovalcu odpreti oči in srce za drugačen pogled na svet namreč; - narava je čudovita in vredna tega, da je ne izkoriščamo samo za naše potrebe in - človek je čudovit, ˝zelo dober˝(Geneza) in predvsem vreden ljubezni, vreden, biti ljubljen. ˝
Vabljeni na otvoritev razstave potomca Kočevarjev, ki že dobrih deset let živi a Afriki (Uganda, Južni Sudan, Kenija), na pogovor z avtorjem fotografij in diaprojekcijo njegovih slik o Afriki, o tej za nas še vedno tako malo poznani in skrivnostni celini.
Projekt podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.



Otvoritev razstave Vasje Marinča, Dvorana Augusta Schaura, 2.4.2018 ob 18,00 uri. Vstopnine ni.

Izdelovanje butaric


Otvoritev razstave Marije Zupančič, Dvorana Augusta Schaura, 17.4.2017 ob 19,00 uri.

Vstopnine ni.

2. Dnevi kočevarske kulture v Kočevju, 12.9.2016 do 17.9.2016
Program
Dnevi kočevarske kulture vabijo! Med 12. in 18. septembrom bodo mesto in okolico preplavili glasbeni, filmski in drugi kulturni ter gastronomski užitki. Uvodu v celotedenskem dogajanju pa bo prisostvoval tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
VABLJENI!



Knjigo Mihaela Petroviča, ki stane 20 evrov, lahko kupite pri Zavodu Mošnice (tel. 068 183 152 ali pri g. Petroviču 041 778 945) Knjiga Mihaela Petroviča ml. na 270 straneh prinaša zgodbe 75 znanih osebnosti, ki so bile tako ali drugače povezane s Kočevsko. Med osebnostmi najdemo tako slikarje, kot npr. Michaela Ruppeja, glasbenike, misijonarje, zdravnike,politike in vojaške oficirje kot gospodarstvenike kot je rodovina Kapsch z Dunaja, ki še danes pomembno vpliva na gospodarske odločitve sosednje države. Johann Kapsch (1845-1921) namreč izhaja iz Travnega Dola* Drandul na Kočevskem, česar se potomci dobro zavedajo.



Roman Petsche: cerkev v Kočevju
Danes se začenjajo DNEVI KOČEVARSKE KULTURE v Kočevju. Potekali bodo med 12. in 18. septembrom 2016.
Danes ste prijazno vabljeni na svečano otvoritev Dnevov kočevarske kulture, ki bo, 12. 9. 2016 ob 18.00 uri pred stavbo na Trgu zbora odposlancev 68, kjer bo ob tej priložnosti odkrita spominska plošča mag. ROMANU ERICHU PETSCHETU, pomembnemu meščanu kočevarskih korenin. Spominsko ploščo bo odkril predsednik RS Borut Pahor.
V Pokrajinskem muzeju Kočevje pa bo ob uri
19.00 otvoritev razstave likovnih del Romana Ericha Petscheta.

Mag. Erik Roman Petsche (1907-1993) je bil rojen v Kočevju kot sin nemškega učitelja in poljske plemkinje. Po prvi svetovni vojni je moral zapustiti domovino in si kruh poiskati v sosednji Avstrij, kjer si je služil kruh kot gimnazijski učitelj in kasneje kot šolski inšpektor za likovno vzgojo in svetovalec zgornjeavstrijske deželne vlade. Slikarstvo je bilo njegova ljubezen in njegov moto: ˝Noben dan naj ne mine brez slikanja.˝ Svojih  slik ni prodajal, pač pa podarjal.
Razstavljal je na Dunaju, v Salzburgu, Parizu, Vruslju in drugje. Da Petsche ni bil le slikar, ki mu je umetniška svoboda pomenila več od denarja, pa se je marsikdo zavedel šele, ko je 28. septembra 2002 – Petsche je bil takrat mrtev že skoraj deset let – župan Braunaua ob Innu ob vhodu v Hitlerjevo rojstno hišo med novinarje stopil s ploščico, na kateri je bilo odtisnjeno Petschetovo ime. »Čas je, da začnemo govoriti o Romanu Erichu Petschetu, Antonu Schmidu in sploh ne tako redkih avstrijskih Pravičnih. Najprej pa morajo njihova imena postati znana. Naše zborovanje pred rojstno hišo Adolfa Hitlerja naj to spoznanje ponese navzven,« je tej priložnosti opozoril ugledni avstrijski zgodovinar dr. Andreas Maislinger in tako počastil spomin na enega pozabljenih junakov druge svetovne vojne. Do takrat so le redki vedeli, da je Petsche prejemnik prestižnega naziva Pravični med narodi, ki ga za reševanje Judov med holokavstom izraelska fundacija Yad Vashem podeljuje nejudovskim posameznikom. Danes avstrijska zunanja politika njegovo ime s ponosom poudarja doma in v tujini.Pričevanja o Petschetovem dejanju se v virih sicer nekoliko razlikujejo, z opiranjem na zapise sodelavcev Yad Vashema pa bi zgodbo lahko povzeli takole: leta 1944 je Nemčija okupirala Madžarsko in z njo tudi Novi Sad, ki je bil pod kontrolo Hortyevega režima od začetka vojne. Za ostanek nekdaj močne mestne judovske skupnosti, ki so jo zdesetkali že Madžari, je to pomenilo smrtno obsodbo. Ugledni novosadski odvetnik dr. Gyorgy Tibor je zato ob vkorakanju Nemcev skušal pobegniti v Budimpešto, vendar so ga na meji prijeli in za njim so se izgubile sledi. V stiski se je Tiborjeva žena Vera s petletnima dvojčicama Havo in Miriam zatekla v stanovanje sestre Olge, kamor so malo kasneje okupacijske oblasti namestile tudi Petscheta, tedaj poročnika nemške vojske. Sredi aprila se je nanadoma izvedelo, da bodo novosadski Judje deportirani v koncentracijska taborišča. Petsche se je ob novici nemudoma odločil, da bo Tiborjevim pomagal. Ne da bi se zmenil za lastno varnost, je otroka v spremstvu služkinje z vojaškim avtomobilom odpeljal na železniško postajo, kjer so se usedli na vlak in odpotovali proti Budimpešti. Na meji je služkinjo predstavil kot svojo ženo, Havo in Miriam pa kot hčerki in jih tako uspel pripeljati v madžarsko prestolnico, kjer sta deklici našli zatočišče v nekem samostanu. Še isto noč se je vrnil v Novi Sad. Ker deportacije Vere Tibor in njene sestre ni več mogel preprečiti, jima je naročil, naj na poti skočita z vlaka in se peš prebijeta do Rieda, kjer ju bo pričakala njegova žena. Žal ga nista poslušali, zato sta končali v Auschwitzu, kjer je gospa Tibor izgubila življenje. Olga se je po vojni z dvojčicama preselila v Izrael. Petsche je v Novem Sadu medtem skrbel za bolno babico deklic, ki jo je uspel spraviti v bolnico in jo tam redno obiskoval, dokler ni umrla. Mnogo kasneje sta ga Hava in Miriam v pismu Yad Vashemu imenovali »angela varuha v uniformi Wehrmachta, ki se jima je prikazal žareč od dobrote in pripravljenosti pomagati.«Do danes je bilo za Pravične razglašenih več kot 23.000 ljudi. Leta 1982, ko je priznanje prejel Petsche, jih je bilo na vsem svetu le dobrih 2.000. Skromni umetnik o svojem dejanju ni govoril. Kot je pred najvišjimi predstavniki avstrijske države poudaril v zahvali ob podelitvi odličja, se mu je pomoč ljudem v stiski zdela dolžnost in samoumevna človeška zapoved, še posebej, ker je tudi materina družina v Hitlerjevih taboriščih izgubila več članov. Z leti je o tedanjih dogodkih nehal celo razmišljati, zato je bila počastitev zanj veliko presenečenje. Ob tem se najbrž ne kaže čuditi, da za civilni pogum svojega rojaka še dolga leta po slikarjevi smrti niso vedeli niti njegovi najtesnejši kočevski prijatelji. Naključje pa je hotelo, da se je v knjigi Pot pravičnih: plemeniti rešitelji Judov med holokavstom, ki jo je napisal dr. Mordecai Paldiel, nekdanji direktor Oddelka za pravične pri Yad Vashemu, zapis o ravnanju poročnika Romana Ericha Petscheta znašel neposredno pred zgodbo slovitega Oskarja Schindlerja. In to nedvomno pove dovolj.
Mihael Petrovičč jun. V Kočevje pa že ne, 75 znamenitih kočevskih in s Kočevsko povezanih osebnosti, str. 125

Mihael Petrovič bo v četrtek, 15.9.2016 ob 19.00 v Pokrajinskem muzeju Kočevje predstavil novo knjigo o znamenitih Kočevarjih in s Kočevsko povezanih osebnosti pod naslovom  Maslo za kralja. Vabljeni.

OTVORITEV RAZSTAVE ˝LE VKUP, LE VKUP UBOGA GMAJNA˝
ki bo v soboto, 10.9.2016 ob 18,00 uri v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah.


OTVORITEV RAZSTAVE ˝V ZALEDJU SOŠKE FRONTE˝


Vabimo Vas na otvoritev razstave ˝V zaledju soke fronte˝, ki bo v ponedeljek, 15.8.2016 ob 19,30 v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah.


Z vstopom Italije v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil se je na zahodu slovenskega ozemlja odprla fronta, ki je po reki Soči dobila ime »soška fronta«. Na njej sta v 12 soških bitkah pomerili svoje moči avstro-ogrska in italijanska armada. Avstrijska obrambna črta se je utrdila na levem bregu Soče in je v dolžini 90 km branila ozemlje avstro-ogrske monarhije. Kraji v zaledju soške fronte so pri tem odigrali pomembno vlogo – skrbeli so za materialno oskrbo frontnih položajev, z bojišč in izpraznjenih primorskih vasi pa sprejemali ranjence, begunce in ujetnike.

Spomenik žrtvam prve svetovne vojne v Stari Cerkvi

Razstavo so pripravili: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Pokrajinski arhiv Koper, Gornjesavski muzej Jesenice in  Tolminski muzej.


 
Zavod Mošnice - Moschnitze bo od 4.7. do 15.7. 2016 organiziral ustvarjalne delavnice s spoznavanjem kočevarščine. Delavnice bodo potekale od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure z varstvom od 8,00 -9,00 in od 12,00- 13,00 ure oz. po dogovoru s starši in so namenjene osnovnošolcem. V času varstva bomo organizirali družabne igre.
Tema letošnjih ustvarjalnih delavnic bo srednji vek. Spoznali bomo čas, v katerem so naši predniki prišli na Kočevsko, skrčili gozdove in ustanovili vasi. Kakšno je bilo takrat življenje, kako so se oblačili, kako lahko z naravnimi materiali pobarvamo blago, kaj so v tistem času jedli.... Vse to in še več bomo spoznali na ustvarjalnih delavnicah.
Prvi teden delavnic (4.7.-8.7.) bo druženje potekalo v Kočevskih Poljanah, v Dvorani Augusta Schaura, drugi teden (11.7.- 15.7.) pa v Starih Žagah, ker bomo za peko kruhov iz kislega testa, kruha brez kvasa in kislega testa, itd. potrebovali pečico.
Delavnice so za udeležence brezplačne, ker ga je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.
Otroci naj s seboj prinesejo malico.
Prijave in informacije 040 373 070 (Maridi)
Vabljene vse princeske in vitezi!


bozic

Na pragu novega leta naj vam bo dano spoznati nove ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi. Srečno 2016!

Zveza kočevarskih organizacij, Zavod Mošnice in Pokrajinski muzej Kočevje
V torek, 3.11.2015 ob 17.30 Vas vljudno vabimo na literarni večer z učiteljem, pesnikom, pisateljem, dolgoletnim urednikom Gottscheer Zeitunga, in prevajalcem g. Ludwigom Krenom. Literarni večer bo potekal v Predavalnici Pokrajinskega muzeja v Kočevju. Z literatom se bomo preko njegovih del in spominov popeljali v predvojni čas in življenje na Kočevskem. Ker je velik del njegovega ustvarjanja potekal v kočevarščini, bodo slušatelji pouka kočevarščine, vsaj delček te njegove zapuščine predstavili tudi v njegovem maternem jeziku. Sodelovala bo tudi pevska skupina Zavoda Mošnice in otroška skupina v kočevarskih nošah. Vstopnine ni.
Vabljeni!

VABILO

Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze in
Društvo likovnih ustvarjalcev Semič vabita na:

OTVORITEV RAZSTAVE
V okviru "Dni evropske kulturne dediščine" bo v petek, 2.10.2015 ob 18,00 uri, v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah, otvoritev razstave del udeležencev likovne kolonije v Kočevskih Poljanah. Tema razstave je kulturna dediščina, predvsem arhitekturna dediščina Kočevskih Poljan. Vabljeni.
Razstava bo na ogled do konca oktobra 2015.

priprava razstave

Razstava je del projekta Čopič prikimava fotoaparatu, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Društvo likovnih ustvarjalcev Semič (platna).

ZAHVALA:

Ob koncu ˝Dni kočevarske kulture˝ se želimo zahvaliti vsem, ki ste prisevali in omogočili nemoten potek prireditve: Občini Dol. Toplice za pobudo in organizacijo, informiranje medijev, pripravo klopi in ozvočenja na zaključni prireditvi. Županu g. Jožetu Muhiču, ki nas je s svojo prisotnostvjo vzpodbujal, pripravil tiskovno konferenco in predal ˝štafeto˝ naprej Občini Kočevje in direktorju občinske uprave Radu Javorniku.
Zahvaljujemo se poslanki Državnega zbora RS Urški Ban za udeležbo na filmski projekciji in vzpodbudne besede.
Ireni Kapš in njenim pomočnicam (Liuba Palamarchuk, Urška Kop in Darja Štangelj), da so noči preživele ob šivanju noš.
TIC Dol. Toplice in Primožu Primcu za vodenje po Kočevskih Poljanah in Občicah ter obveščanje in za organizacijo dogodkov.
Mag. Hermannu Leustike in dr. Urošu Zavodniku, ki sta dvakrat brezplačno predvajala film in nosila vse stroške povezane s tem, TV Kočevje, ki nam je brezplačno dala na voljo opremo, potrebno za predvajanje filma.
Župniku g. Dušanu Kožuhu za lepo pripravljeno nedeljsko mašo.
Vaški skupnosti Kočevske Poljane za postavitev mlaja, čiščenje prizorišč in organizacijo.
Marljivim plesalkam in plesalcem TD Pod Srebotnikom pod vodstvom Franca Šprajcarja, pevkam župnijskega PZ iz Poljan pod vodstvom Andreja Černeta, otrokom, ki so se pridno pripravljali na nastop in njihovim staršem, da so jih vozili na vaje, drugim nastopajočim (Aeternum, Cantate Domino, PZ OŠ Dol. Toplice...), ravnateljicama OŠ Dol. Toplice ge. Maji Pelko in OŠ Belokranjskega odreda Semič ge. Silvi Jančan.
Slikarjem in njihovim mentorjem akad. slikarju Jožetu Kumru in mag. Vlasti Henigsman ter Društvu likovnih umetnikov iz Semiča, ki so nam pomagali rešiti zadrego s (premalo) platni.
G. Janezu Konečniku za izvrstno izpeljan fototečaj in razstavo fotografij.
Urški Kop za lepo pripravljen pohod na Mali Rigelj in zato, da je posodila catering opremo za pogostitev slikarjev in fotogrfov.

Pokrajinskemu muzeju Kočevje in direktorici Vesni Jerbič Perko s sodelavci za predstavo ˝V deželi Kačariji0 in delavnico za otroke.
Novinarjem in novinrkam slovenskih medijev za lepo predstavitev v medijih in pozorno poročanje o dogodkih. Andreju Černetu za fotografiranje, številne vožnje, pripravo Dvorane Augusta Schaura, montiranj platna itd.
Marici Gril, da je dovolila ob tej priložnosti ponovno odprtje gostilne; gostincem Oštarije za odlično postrebo kočevarskih jedi. Vsem ženskam, ki ste prinesle pecivo in pomagale pri strežbi, povezovalcem kultrnega programa in še in še. Upam, da nismo pozabila: pri pripravi je s prostovoljnim delom sodelovalo ogromno ljudi...
In ne nazadnje: HVALA vsem obiskovalcem in obiskovalkam prireditev.

Zahvala tudi za finančno podporo: MKRS (slovenski podnapisi, fototečaj in delavnice), Javnemu skladu RS za kulturo (nastop Cantate Domino) in Veleposlaništvu Republike Nemčije (ustvarjalne delavnice na katerih smo otroke lahko pripravili na nastop).

SLIKOVNO POROČLO

dnevi kočevarske kulture

Vabljeni na prireditve ob ˝Dneh kočevarske kulture˝: VSE PRIREDITVE V OKVIRU DNI KOČEVARSKE KULTURE SO ZA OBISKOVALCE BREZPLAČNE

  1. Ponedeljek, 7.9.2015 ob 12,00 TISKOVNA KONFERENCA; Dvorana Augusta Schaura
  2. Petek, 11. september 2015, ob 17:00, POSTAVLJANJE MLAJA V KOČEVSKIH POLJANAH
  3. Sobota, 12.9.2015 od 9,00 dalje FOTOGRAFSKI TEČAJ z Janezom Konečnikom (zbirno mesto in zakljuek Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah) VEČ
  4. Sobota, 12. september 2015, med 9:00 in 18:00: SLIKARSKI EX-TEMPORE KUD DOLENJSKE TOPLICE 2015 in LIKOVNA KOLONIJA pod mentortvom mag. Vlaste Henigsman v Kočevskih Poljanah (tematika Kočevarska arhitekturna dediščina) Zbirno mesto je ob 9.00 pri Schaurovi dvorani.Prijave za lik. kolonijo na 040 373 070 ali mail: moschnitzeATgottscheer.eu VABILO
  5. Sobota, 12. september 2015, ob 9:00, POHOD PO POTI KOČEVARJEV, start v Kočevskih Poljanah
  6. VEČ
  7. Nedelja, 13. september 2015, ob 8:15: SVETA MAŠA IN KRAJŠI KONCERT KOČEVARSKIH PESMI, župnijska cerkev sv. Andreja apostola; VEČ
  8. 13. september 2015, ob 18:00; Projekcija dokumentarno-igranega filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina (GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik VEČ
  9. Ponedeljek, 14. september 2015, ob 19:00, KRATEK TEČAJ KČEVARŠČINE (Maridi Tscherne) Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah VEČ
  10. Torek, 15. september 2015, ob 18:00; PREDSTAVITEV KNJIGE O KOČEVARSKI PREHRANI IN POKUŠINA KOČEVARSKEGA PECIVA IN KRUHA, Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah VEČ
  11. Sreda, 16. september 2015, ob 19:00; OTVORITEV RAZSTAVE EX TEMPORE DOLENJSKE TOPLICE  (Avla I., KKC Dolenjske Toplice)
  12. Četrtek, 17. september 2015, dopoldne ; LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE Z DELAVNICO
  13. Petek, 18. september 2015, ob 18:00 v KKC Dol. Toplice, velika dvorana: Projekcija dokumentarno-igranega filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina (GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik VEČ
  14. Sobota, 19. september 2015, ob 19:00; ZAKLJUČNA PRIREDITEV 1. DNEVOV KOČEVARKE KULTURE Nastopajo: Cantate Domino (Kočevje), ljudske pevske Rožce, folklorna skupina TD Pod Srebotnikom, učenci OŠ Dolenjske Toplice, otroška skupina Zaavoda Mošnice- Moschnitze
    Po končani slovesnosti zabava z ansamblom.
    Lokacija: Sredi Kočevskih Poljan
  15. Cantate Domino VEČ
  16. PRIREDITVE SO OMOGOČILI:
  17. logo_dtlogo_jskdlogo_mkrsnem_logo
  18. TD Pod Srebotnikom, prostovoljci Vaške skupnosti Kočevske Poljane, Nemškemo veleposlaništvo v Ljubljani (omogočili so poletne delavnice na katerih so se otroci priravili na nastop) producent filma mag. Hermann Leustik, režiser dr. Uroš Zavodnik, fotograf Janez Konečnik, mag. Vlasta Henigsman in Društvo likovnih ustvarjalcev Semič, Gostilna Oštarija, TV Kočevje (ki nam je posodila opremo za predvajanje filma) in številni prostoljci, domačini, pevci, folkloristi, KUD in TIC Dol. Toplice, Pokrajinski muzej Kočevje... Hvala vsem!

Projekcija filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina