Vaje folklorne skupine in stardandnih plesov

Vaje folklorne skupine potekajo vsak ponedeljek ob 20,00 in tečaj standardnih plesov ob četrtkih ob 19.00 v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah. Vabljeni novi plesalci, vaje so brezplačne! 

2. Dnevi kočevarske kulture v Kočevju, 12.9.2016 do 17.9.2016
Program
Dnevi kočevarske kulture vabijo! Med 12. in 18. septembrom bodo mesto in okolico preplavili glasbeni, filmski in drugi kulturni ter gastronomski užitki. Uvodu v celotedenskem dogajanju pa bo prisostvoval tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
VABLJENI!



Knjigo Mihaela Petroviča, ki stane 20 evrov, lahko kupite pri Zavodu Mošnice (tel. 068 183 152 ali pri g. Petroviču 041 778 945) Knjiga Mihaela Petroviča ml. na 270 straneh prinaša zgodbe 75 znanih osebnosti, ki so bile tako ali drugače povezane s Kočevsko. Med osebnostmi najdemo tako slikarje, kot npr. Michaela Ruppeja, glasbenike, misijonarje, zdravnike,politike in vojaške oficirje kot gospodarstvenike kot je rodovina Kapsch z Dunaja, ki še danes pomembno vpliva na gospodarske odločitve sosednje države. Johann Kapsch (1845-1921) namreč izhaja iz Travnega Dola* Drandul na Kočevskem, česar se potomci dobro zavedajo.



Roman Petsche: cerkev v Kočevju
Danes se začenjajo DNEVI KOČEVARSKE KULTURE v Kočevju. Potekali bodo med 12. in 18. septembrom 2016.
Danes ste prijazno vabljeni na svečano otvoritev Dnevov kočevarske kulture, ki bo, 12. 9. 2016 ob 18.00 uri pred stavbo na Trgu zbora odposlancev 68, kjer bo ob tej priložnosti odkrita spominska plošča mag. ROMANU ERICHU PETSCHETU, pomembnemu meščanu kočevarskih korenin. Spominsko ploščo bo odkril predsednik RS Borut Pahor.
V Pokrajinskem muzeju Kočevje pa bo ob uri
19.00 otvoritev razstave likovnih del Romana Ericha Petscheta.

Mag. Erik Roman Petsche (1907-1993) je bil rojen v Kočevju kot sin nemškega učitelja in poljske plemkinje. Po prvi svetovni vojni je moral zapustiti domovino in si kruh poiskati v sosednji Avstrij, kjer si je služil kruh kot gimnazijski učitelj in kasneje kot šolski inšpektor za likovno vzgojo in svetovalec zgornjeavstrijske deželne vlade. Slikarstvo je bilo njegova ljubezen in njegov moto: ˝Noben dan naj ne mine brez slikanja.˝ Svojih  slik ni prodajal, pač pa podarjal.
Razstavljal je na Dunaju, v Salzburgu, Parizu, Vruslju in drugje. Da Petsche ni bil le slikar, ki mu je umetniška svoboda pomenila več od denarja, pa se je marsikdo zavedel šele, ko je 28. septembra 2002 – Petsche je bil takrat mrtev že skoraj deset let – župan Braunaua ob Innu ob vhodu v Hitlerjevo rojstno hišo med novinarje stopil s ploščico, na kateri je bilo odtisnjeno Petschetovo ime. »Čas je, da začnemo govoriti o Romanu Erichu Petschetu, Antonu Schmidu in sploh ne tako redkih avstrijskih Pravičnih. Najprej pa morajo njihova imena postati znana. Naše zborovanje pred rojstno hišo Adolfa Hitlerja naj to spoznanje ponese navzven,« je tej priložnosti opozoril ugledni avstrijski zgodovinar dr. Andreas Maislinger in tako počastil spomin na enega pozabljenih junakov druge svetovne vojne. Do takrat so le redki vedeli, da je Petsche prejemnik prestižnega naziva Pravični med narodi, ki ga za reševanje Judov med holokavstom izraelska fundacija Yad Vashem podeljuje nejudovskim posameznikom. Danes avstrijska zunanja politika njegovo ime s ponosom poudarja doma in v tujini.Pričevanja o Petschetovem dejanju se v virih sicer nekoliko razlikujejo, z opiranjem na zapise sodelavcev Yad Vashema pa bi zgodbo lahko povzeli takole: leta 1944 je Nemčija okupirala Madžarsko in z njo tudi Novi Sad, ki je bil pod kontrolo Hortyevega režima od začetka vojne. Za ostanek nekdaj močne mestne judovske skupnosti, ki so jo zdesetkali že Madžari, je to pomenilo smrtno obsodbo. Ugledni novosadski odvetnik dr. Gyorgy Tibor je zato ob vkorakanju Nemcev skušal pobegniti v Budimpešto, vendar so ga na meji prijeli in za njim so se izgubile sledi. V stiski se je Tiborjeva žena Vera s petletnima dvojčicama Havo in Miriam zatekla v stanovanje sestre Olge, kamor so malo kasneje okupacijske oblasti namestile tudi Petscheta, tedaj poročnika nemške vojske. Sredi aprila se je nanadoma izvedelo, da bodo novosadski Judje deportirani v koncentracijska taborišča. Petsche se je ob novici nemudoma odločil, da bo Tiborjevim pomagal. Ne da bi se zmenil za lastno varnost, je otroka v spremstvu služkinje z vojaškim avtomobilom odpeljal na železniško postajo, kjer so se usedli na vlak in odpotovali proti Budimpešti. Na meji je služkinjo predstavil kot svojo ženo, Havo in Miriam pa kot hčerki in jih tako uspel pripeljati v madžarsko prestolnico, kjer sta deklici našli zatočišče v nekem samostanu. Še isto noč se je vrnil v Novi Sad. Ker deportacije Vere Tibor in njene sestre ni več mogel preprečiti, jima je naročil, naj na poti skočita z vlaka in se peš prebijeta do Rieda, kjer ju bo pričakala njegova žena. Žal ga nista poslušali, zato sta končali v Auschwitzu, kjer je gospa Tibor izgubila življenje. Olga se je po vojni z dvojčicama preselila v Izrael. Petsche je v Novem Sadu medtem skrbel za bolno babico deklic, ki jo je uspel spraviti v bolnico in jo tam redno obiskoval, dokler ni umrla. Mnogo kasneje sta ga Hava in Miriam v pismu Yad Vashemu imenovali »angela varuha v uniformi Wehrmachta, ki se jima je prikazal žareč od dobrote in pripravljenosti pomagati.«Do danes je bilo za Pravične razglašenih več kot 23.000 ljudi. Leta 1982, ko je priznanje prejel Petsche, jih je bilo na vsem svetu le dobrih 2.000. Skromni umetnik o svojem dejanju ni govoril. Kot je pred najvišjimi predstavniki avstrijske države poudaril v zahvali ob podelitvi odličja, se mu je pomoč ljudem v stiski zdela dolžnost in samoumevna človeška zapoved, še posebej, ker je tudi materina družina v Hitlerjevih taboriščih izgubila več članov. Z leti je o tedanjih dogodkih nehal celo razmišljati, zato je bila počastitev zanj veliko presenečenje. Ob tem se najbrž ne kaže čuditi, da za civilni pogum svojega rojaka še dolga leta po slikarjevi smrti niso vedeli niti njegovi najtesnejši kočevski prijatelji. Naključje pa je hotelo, da se je v knjigi Pot pravičnih: plemeniti rešitelji Judov med holokavstom, ki jo je napisal dr. Mordecai Paldiel, nekdanji direktor Oddelka za pravične pri Yad Vashemu, zapis o ravnanju poročnika Romana Ericha Petscheta znašel neposredno pred zgodbo slovitega Oskarja Schindlerja. In to nedvomno pove dovolj.
Mihael Petrovičč jun. V Kočevje pa že ne, 75 znamenitih kočevskih in s Kočevsko povezanih osebnosti, str. 125

Mihael Petrovič bo v četrtek, 15.9.2016 ob 19.00 v Pokrajinskem muzeju Kočevje predstavil novo knjigo o znamenitih Kočevarjih in s Kočevsko povezanih osebnosti pod naslovom  Maslo za kralja. Vabljeni.

OTVORITEV RAZSTAVE ˝LE VKUP, LE VKUP UBOGA GMAJNA˝
ki bo v soboto, 10.9.2016 ob 18,00 uri v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah.


OTVORITEV RAZSTAVE ˝V ZALEDJU SOŠKE FRONTE˝


Vabimo Vas na otvoritev razstave ˝V zaledju soke fronte˝, ki bo v ponedeljek, 15.8.2016 ob 19,30 v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah.


Z vstopom Italije v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil se je na zahodu slovenskega ozemlja odprla fronta, ki je po reki Soči dobila ime »soška fronta«. Na njej sta v 12 soških bitkah pomerili svoje moči avstro-ogrska in italijanska armada. Avstrijska obrambna črta se je utrdila na levem bregu Soče in je v dolžini 90 km branila ozemlje avstro-ogrske monarhije. Kraji v zaledju soške fronte so pri tem odigrali pomembno vlogo – skrbeli so za materialno oskrbo frontnih položajev, z bojišč in izpraznjenih primorskih vasi pa sprejemali ranjence, begunce in ujetnike.

Spomenik žrtvam prve svetovne vojne v Stari Cerkvi

Razstavo so pripravili: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Pokrajinski arhiv Koper, Gornjesavski muzej Jesenice in  Tolminski muzej.


 
Zavod Mošnice - Moschnitze bo od 4.7. do 15.7. 2016 organiziral ustvarjalne delavnice s spoznavanjem kočevarščine. Delavnice bodo potekale od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure z varstvom od 8,00 -9,00 in od 12,00- 13,00 ure oz. po dogovoru s starši in so namenjene osnovnošolcem. V času varstva bomo organizirali družabne igre.
Tema letošnjih ustvarjalnih delavnic bo srednji vek. Spoznali bomo čas, v katerem so naši predniki prišli na Kočevsko, skrčili gozdove in ustanovili vasi. Kakšno je bilo takrat življenje, kako so se oblačili, kako lahko z naravnimi materiali pobarvamo blago, kaj so v tistem času jedli.... Vse to in še več bomo spoznali na ustvarjalnih delavnicah.
Prvi teden delavnic (4.7.-8.7.) bo druženje potekalo v Kočevskih Poljanah, v Dvorani Augusta Schaura, drugi teden (11.7.- 15.7.) pa v Starih Žagah, ker bomo za peko kruhov iz kislega testa, kruha brez kvasa in kislega testa, itd. potrebovali pečico.
Delavnice so za udeležence brezplačne, ker ga je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.
Otroci naj s seboj prinesejo malico.
Prijave in informacije 040 373 070 (Maridi)
Vabljene vse princeske in vitezi!


bozic

Na pragu novega leta naj vam bo dano spoznati nove ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi. Srečno 2016!

Zveza kočevarskih organizacij, Zavod Mošnice in Pokrajinski muzej Kočevje
V torek, 3.11.2015 ob 17.30 Vas vljudno vabimo na literarni večer z učiteljem, pesnikom, pisateljem, dolgoletnim urednikom Gottscheer Zeitunga, in prevajalcem g. Ludwigom Krenom. Literarni večer bo potekal v Predavalnici Pokrajinskega muzeja v Kočevju. Z literatom se bomo preko njegovih del in spominov popeljali v predvojni čas in življenje na Kočevskem. Ker je velik del njegovega ustvarjanja potekal v kočevarščini, bodo slušatelji pouka kočevarščine, vsaj delček te njegove zapuščine predstavili tudi v njegovem maternem jeziku. Sodelovala bo tudi pevska skupina Zavoda Mošnice in otroška skupina v kočevarskih nošah. Vstopnine ni.
Vabljeni!

VABILO

Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze in
Društvo likovnih ustvarjalcev Semič vabita na:

OTVORITEV RAZSTAVE
V okviru "Dni evropske kulturne dediščine" bo v petek, 2.10.2015 ob 18,00 uri, v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah, otvoritev razstave del udeležencev likovne kolonije v Kočevskih Poljanah. Tema razstave je kulturna dediščina, predvsem arhitekturna dediščina Kočevskih Poljan. Vabljeni.
Razstava bo na ogled do konca oktobra 2015.

priprava razstave

Razstava je del projekta Čopič prikimava fotoaparatu, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Društvo likovnih ustvarjalcev Semič (platna).

ZAHVALA:

Ob koncu ˝Dni kočevarske kulture˝ se želimo zahvaliti vsem, ki ste prisevali in omogočili nemoten potek prireditve: Občini Dol. Toplice za pobudo in organizacijo, informiranje medijev, pripravo klopi in ozvočenja na zaključni prireditvi. Županu g. Jožetu Muhiču, ki nas je s svojo prisotnostvjo vzpodbujal, pripravil tiskovno konferenco in predal ˝štafeto˝ naprej Občini Kočevje in direktorju občinske uprave Radu Javorniku.
Zahvaljujemo se poslanki Državnega zbora RS Urški Ban za udeležbo na filmski projekciji in vzpodbudne besede.
Ireni Kapš in njenim pomočnicam (Liuba Palamarchuk, Urška Kop in Darja Štangelj), da so noči preživele ob šivanju noš.
TIC Dol. Toplice in Primožu Primcu za vodenje po Kočevskih Poljanah in Občicah ter obveščanje in za organizacijo dogodkov.
Mag. Hermannu Leustike in dr. Urošu Zavodniku, ki sta dvakrat brezplačno predvajala film in nosila vse stroške povezane s tem, TV Kočevje, ki nam je brezplačno dala na voljo opremo, potrebno za predvajanje filma.
Župniku g. Dušanu Kožuhu za lepo pripravljeno nedeljsko mašo.
Vaški skupnosti Kočevske Poljane za postavitev mlaja, čiščenje prizorišč in organizacijo.
Marljivim plesalkam in plesalcem TD Pod Srebotnikom pod vodstvom Franca Šprajcarja, pevkam župnijskega PZ iz Poljan pod vodstvom Andreja Černeta, otrokom, ki so se pridno pripravljali na nastop in njihovim staršem, da so jih vozili na vaje, drugim nastopajočim (Aeternum, Cantate Domino, PZ OŠ Dol. Toplice...), ravnateljicama OŠ Dol. Toplice ge. Maji Pelko in OŠ Belokranjskega odreda Semič ge. Silvi Jančan.
Slikarjem in njihovim mentorjem akad. slikarju Jožetu Kumru in mag. Vlasti Henigsman ter Društvu likovnih umetnikov iz Semiča, ki so nam pomagali rešiti zadrego s (premalo) platni.
G. Janezu Konečniku za izvrstno izpeljan fototečaj in razstavo fotografij.
Urški Kop za lepo pripravljen pohod na Mali Rigelj in zato, da je posodila catering opremo za pogostitev slikarjev in fotogrfov.

Pokrajinskemu muzeju Kočevje in direktorici Vesni Jerbič Perko s sodelavci za predstavo ˝V deželi Kačariji0 in delavnico za otroke.
Novinarjem in novinrkam slovenskih medijev za lepo predstavitev v medijih in pozorno poročanje o dogodkih. Andreju Černetu za fotografiranje, številne vožnje, pripravo Dvorane Augusta Schaura, montiranj platna itd.
Marici Gril, da je dovolila ob tej priložnosti ponovno odprtje gostilne; gostincem Oštarije za odlično postrebo kočevarskih jedi. Vsem ženskam, ki ste prinesle pecivo in pomagale pri strežbi, povezovalcem kultrnega programa in še in še. Upam, da nismo pozabila: pri pripravi je s prostovoljnim delom sodelovalo ogromno ljudi...
In ne nazadnje: HVALA vsem obiskovalcem in obiskovalkam prireditev.

Zahvala tudi za finančno podporo: MKRS (slovenski podnapisi, fototečaj in delavnice), Javnemu skladu RS za kulturo (nastop Cantate Domino) in Veleposlaništvu Republike Nemčije (ustvarjalne delavnice na katerih smo otroke lahko pripravili na nastop).

SLIKOVNO POROČLO

dnevi kočevarske kulture

Vabljeni na prireditve ob ˝Dneh kočevarske kulture˝: VSE PRIREDITVE V OKVIRU DNI KOČEVARSKE KULTURE SO ZA OBISKOVALCE BREZPLAČNE

  1. Ponedeljek, 7.9.2015 ob 12,00 TISKOVNA KONFERENCA; Dvorana Augusta Schaura
  2. Petek, 11. september 2015, ob 17:00, POSTAVLJANJE MLAJA V KOČEVSKIH POLJANAH
  3. Sobota, 12.9.2015 od 9,00 dalje FOTOGRAFSKI TEČAJ z Janezom Konečnikom (zbirno mesto in zakljuek Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah) VEČ
  4. Sobota, 12. september 2015, med 9:00 in 18:00: SLIKARSKI EX-TEMPORE KUD DOLENJSKE TOPLICE 2015 in LIKOVNA KOLONIJA pod mentortvom mag. Vlaste Henigsman v Kočevskih Poljanah (tematika Kočevarska arhitekturna dediščina) Zbirno mesto je ob 9.00 pri Schaurovi dvorani.Prijave za lik. kolonijo na 040 373 070 ali mail: moschnitzeATgottscheer.eu VABILO
  5. Sobota, 12. september 2015, ob 9:00, POHOD PO POTI KOČEVARJEV, start v Kočevskih Poljanah
  6. VEČ
  7. Nedelja, 13. september 2015, ob 8:15: SVETA MAŠA IN KRAJŠI KONCERT KOČEVARSKIH PESMI, župnijska cerkev sv. Andreja apostola; VEČ
  8. 13. september 2015, ob 18:00; Projekcija dokumentarno-igranega filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina (GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik VEČ
  9. Ponedeljek, 14. september 2015, ob 19:00, KRATEK TEČAJ KČEVARŠČINE (Maridi Tscherne) Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah VEČ
  10. Torek, 15. september 2015, ob 18:00; PREDSTAVITEV KNJIGE O KOČEVARSKI PREHRANI IN POKUŠINA KOČEVARSKEGA PECIVA IN KRUHA, Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah VEČ
  11. Sreda, 16. september 2015, ob 19:00; OTVORITEV RAZSTAVE EX TEMPORE DOLENJSKE TOPLICE  (Avla I., KKC Dolenjske Toplice)
  12. Četrtek, 17. september 2015, dopoldne ; LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE Z DELAVNICO
  13. Petek, 18. september 2015, ob 18:00 v KKC Dol. Toplice, velika dvorana: Projekcija dokumentarno-igranega filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina (GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik VEČ
  14. Sobota, 19. september 2015, ob 19:00; ZAKLJUČNA PRIREDITEV 1. DNEVOV KOČEVARKE KULTURE Nastopajo: Cantate Domino (Kočevje), ljudske pevske Rožce, folklorna skupina TD Pod Srebotnikom, učenci OŠ Dolenjske Toplice, otroška skupina Zaavoda Mošnice- Moschnitze
    Po končani slovesnosti zabava z ansamblom.
    Lokacija: Sredi Kočevskih Poljan
  15. Cantate Domino VEČ
  16. PRIREDITVE SO OMOGOČILI:
  17. logo_dtlogo_jskdlogo_mkrsnem_logo
  18. TD Pod Srebotnikom, prostovoljci Vaške skupnosti Kočevske Poljane, Nemškemo veleposlaništvo v Ljubljani (omogočili so poletne delavnice na katerih so se otroci priravili na nastop) producent filma mag. Hermann Leustik, režiser dr. Uroš Zavodnik, fotograf Janez Konečnik, mag. Vlasta Henigsman in Društvo likovnih ustvarjalcev Semič, Gostilna Oštarija, TV Kočevje (ki nam je posodila opremo za predvajanje filma) in številni prostoljci, domačini, pevci, folkloristi, KUD in TIC Dol. Toplice, Pokrajinski muzej Kočevje... Hvala vsem!

Projekcija filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina

 

  1. Projekcija filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina(GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik; ideja-scenarij: mag. Hermann Leustik, dr. Uroš Zavodnik; 59.min.; Avstrija-Slovenija, 2015

Režiser dr. Uroš Zavodnik in producent mag. Hermann Leustik sta ustvarila poseben dokumentarno-igrani film, ki govori o usodi Kočevskih Nemcev, o njihovi več kot 600 let stari kulturi na Kočevskem, vse od začetkov v 14. stoletju pa do danes ter o njihovem svojskem jeziku, kočevarščini ('Gottscheer Sprache'). Film njihovo kulturno dediščino obravnava povsem nepolitično, kot zapis njihove kulture za svetovno kulturno dediščino. Da je v celoti posnet ter sinhroniziran v kočevarščino, jezik, ki po UNESCO-vi klasifikaciji spada med kritično ogrožene jezike, je posebna vrednost tega filma, zaradi česar bo film aktualen še desetletja za širšo svetovno javnost. Film se dotika poskusov ohranjanja kulturne dediščine Kočevarjev v Sloveniji, ZDA in Avstriji, skozi njihova kulturna društva ter življenje posameznikov. Kočevarje poziva z apelom, naj se potrudijo ohraniti svoj edinstven jezik in kulturo.

Dodani so podnapisi v slovenščini, nemščini ter angleščini. Nastanek slovenskih podnapisov je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

navzgor

Janez Konečnik:

Janez Konečnik iz Kočevja je bil rojen 8.3. 1950 v Slovenj Gradcu. L. 1950 je diplomiral na Fakulteti za gozdarstvo v Ljubljani in se kot dipl. ing. gozdarstva zaposlil na Kočevskem. Že od mladosti se ukvarja s fotografiranjem. V ospredju njegovih del je narava, gozd, pokrajina. Pogosto slika divje živali v neokrnjeni naravi Kočevske. Njegove fotografije so bile objavljene v številnih revijah, knjigah, koledarjih. Pripravil je tudi številne razstave po vsej Sloveniji. Janez Konečnik je ostal zvest fotografiranju narave, teritorialno pa Kočevski deželi. Udeležuje se tudi mednarodnih razstav. Je član Fotokluba Diana v Ljubljani in mednarodne zveze naravoslovnih fotografov v Parizu. Med drugim je svoje slike razstavljal v Likovnem salonu v Kočevju, Galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu, Razstavnih prostorih ˝Kovinarja  Kočevje, Galerija Miklova hiša v Ribnici, Grad Snežnik, Galerija IGLG Ljubljana, Galerija Gozdarskega inštituta Slovenije itd. VABILO

V Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah si lahko še do konca septembra ogledate izbor njegovih fotografij, vabljeni a tudi na fotodelavnico 12.9.2015, ki jo bo vodil. Fototečaj je finančno podpro MKRS.

Janez Konečnik

Od leveMihael Ptrovič jun. vodi pogovor s fotografom Janezom Konečnikom ob otvoritvi njegove razstave, 24.4.2015 v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah. V ozadju se vidi del razstave Konečnikovih fotografij.

navzgor

Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja

Vokalno skupino Cantate Domino iz Kočevja je bila ustanovljena oktobra 1989. Skupina, ki ves čas deluje v mešani zasedbi, prepeva različne glasbene zvrsti: priredbe slovenskih in tujih ljudskih pesmi, slovensko in tujo sakralno glasbo, posebno božične pesmi, maše, gospele, priredbe slovenskih in tujih popevk. Njihova posebnost je prepevanje starih kočevarskih pesmi v jeziku Kočevarskih Nemcev, ki so 600 let živeli na Kočevskem.
Skupina nastopa na posvetnih in cerkvenih prireditvah (tudi mašah) v domačem kraju in po Sloveniji, gostovala je na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, na Slovaškem ter Kanadi in ZDA, kjer je prepevala na svetovnem srečanju društev Kočevarskih Nemcev v Torontu in pri slovenskih rojakih.
Junija 2011 je skupina izvedla turnejo po Rusiji, kjer je bila gost zbora BFMI iz Kaluge pri Moskvi. Novembra 2011 pa je ta odlični ruski zbor kot gost Vokalne skupine Cantate Domino nastopil v Kočevju.
Vokalna skupina Cantate Domino se redno udeležuje območnih in medobmočnih pevskih revij, večkrat je sodelovala tudi na republiških revijah malih pevskih zasedb ter dvakrat na pop in jazz festivalu "Sredi zvezd" v Žalcu. Leta 2005 je nastopila v Slovenskem parlamentu. Konec maja 2012 pa je skupina Cantate Domino odmevno sodelovala v sklopu proslave ob 20 letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.
Skupina je gostovala v Srbiji (Prokuplje, Niš) v, BIH (Jelaha), v Milanu, l. 2013 bil je na turneji po Franciji, na festivalu Evrope "COLORS OF EUROPE" iz Seine et Marne, Parizu, Hericy-ju, na festivalu Evrope v Melunu,ob pobratenju občin Kočevje in Spittala v Avstriji,  ,
Glasbeno je opremila dokumentarni film o Kočevarskih Nemcih »Pozabljeni otok« scenaristke Romane Kocjančič, ki je bil predvajan na RTV Slovenija leta 2009. Tudi za film ZGODBA O KOČEVARJIH, so pevci Cantate Domino prispevali glasbeno opremo. Skupina vsako leto izvede letni in božični koncert, na katera povabi zanimive goste iz Slovenije in tujine. Po petdesetih letih je v Kočevju obudila običaj koledovanja.
Vokalna skupina je do sedaj izdala tri zgoščenke. Na zgoščenki ŽIVLJENJE JE PESEM so skladbe vseh žanrov, ki jih skupina goji. Zgoščenka PAIN ROASHNPRÜNN- PRI ROŽNEM STUDENCU je kombinacija starih kočevarskih in slovenskih ljudskih pesmi. Ob praznovanju 20-letnice delovanja je skupina poleg obsežne brošure, ki v besedi in sliki predstavi njeno bogato delovanje, izdala še zgoščenko CANTATE DOMINO- POJTE GOSPODU z domačo in tujo božično glasbo.
Ob obletnici skupine je ustanovna članica in pevka skupine Helena Štefanič napisala pesem Ljubezen iz Fridrihštajna, dirigent in skladatelj Anton Kolar pa je to ljubezensko pesem o Frideriku in Veroniki uglasbil v srednjeveških ritmih.
Vokalna skupina Cantate Domino je dobitnica bronastega priznanja na mednarodnem festivalu božičnih pesmi leta 2008 v Bratislavi, bronastega priznanja
Skupino od ustanovitve vodi Franc Štefanič, po poklicu kirurg travmatolog.

Cantate Domino

Slika je iz spletne strani vokalne skupine: http://www.cantate-domino.si/default.cfm?jezik=sl&Kat=02

Nastop voklane skupine na Dneh kočevarske kulture so finančno podrli na MKRS- Javni sklad.

navzgor

Kratek tečaj kočevarščine, v pon. 14.9-.2015 od 19,00 do 20,00 ure:

V tem kratkem tečaju se boste naučili pozdraviti in se predstaviti. Seznanili se boste z osnovami branja kočevarskih tekstov, razlikami med govorom v posameznih regijah in vzrokih za to. Spoznali boste glavne simbole Kočevarjev; zastavo, nošo in himno ter izvedeli nekaj o običajih v času trgatve. Skupaj bomo tudi prebrali kočevarsko narodno pesem v čast sv. Martinu.

Tečaj bo omogočil Zavod Mošnice- Moschnitze

navzgor

Predstavitev knjige o kočevarski prehrani s poskušino

V letu 2014 je Zavod Mošnice izdal kuharico kočevarskih jedi. Večina receptov je bila zbrana v okolici, nekaj pa je splošno znanih jedi. Poskusili boste lahko nekaj tipičnih kočevarskih sladic in poklepetali ob pokušanju.

Predstavitev bo omogočil Zavod Mošnice- Moschnitze

KUHINJA KOČEVARJEV pdf

navzgor

Pohod po poti starih Kočevarjev, 12.9.2015 ob 9,00:

Zbirno mesto za pohodnike je v Kočevskih Poljanah, v centru vasi, pred Gostilno Marice Gril. Urška Kop iz TD Pod Srebotnikom vas bo vodila mimo cerkve v Kočevskih Poljanah proti Malemu Riglju, kjer si boste ogledali cerkev sv. Uršule. Ta konec tedna bo potekala trgatev, zato se boste ustavili tudi v eni od zidanic in se malo okrepčali. Pot boste nadaljevali mimo Občic, Starih Žag nazaj v Kočevske Poljane. Pohod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure s postanki. Pohodniki se bodo v gostilni ˝Pri Marici˝, lahko okrepčali s tipičnimi kočevarskimi jedmi.

Pohod organizira TD Pod Srebotnikom

navzgor

Sv. maša in krajši koncert kočevarskih pesmi: 13.9.2015 od 8,15 do pribl. 9,30

Sv. maša v župnijski cerkvi sv. Andreja se prične ob 8,15 in bo otekala v slovenščini. Med sv. mašo bodo pevke predstavile 3 kočevarske pesmi: prva pesem opeva lepoto Božje Matere, ki jo častijo in kronajo angeli. Druga pesem govori o Mariji romarici: ko roma preko morja se oglasijo zvonovi, ki pojejo Mariji v čast. Tretja pesem pa govori o tem, kako Devico Marijo časti narava, ptice in cvetje; vse ji zaupno kliče: Marija Pomagaj...

V nadaljevanju vam bomo predstavili tri pesmi, ki govorijo o ljubezni. V prvi pesmi, Dәr Barvar- Snubec prosi mater za roko hčere: mati se izgovarja, da hčere ni doma, da je pri hladnem studencu, pa v rožnem vrtu itd.

Druga pesem je nekoliko zbadljiva: Dәr Schpoabar ali Skobec. Mattl namreč kroži okrog hiše kot ta ptica ujeda, ki išče plen… Njegov plen je seveda mlada Mina, ki upa, da jo bo Mattl po košnji, ko bo maša pri sv. Vidu, tudi poročil- tako kot ji je obljubil: takrat ji bo namreč že sila…

Nüә aühar- Le navzgor- pa ravno nasprotno, opisuje neuslišano ljubezen moškega- Meseca, ki zaman kliče ljubljeno- Sonce, naj ga počaka, saj bi jo rad vzel za ženo. A Sonce se ne zmeni za vztrajne prošnje: ravno nasprotno- zabrusi mu, da je Mesec preveč bled in preveč mrtev, Sonce pa prelepo in pre rdeče zanj!

Pesem Petra Wittine Main Dearfle- Moja vasica- govori o občutju številnih Kočevarjev, ki so morali zapustiti rodno vas. Srce je bilo žalostno, ko je šel po eni od številnih poti, ki vodijo v tujino. V slovo mu mahajo cvetlice in drevesa, ptice pa mu pojo naj nikoli ne pozabi domovine. Pesem se zaključi z blagoslovom: Bog te varuj, moja ljuba vasica.

Zadnja pesem, ki vam jo bomo predstavili, je kočevarska himna, ki jo je napisal učitelj in zbiratelj narodnih pripovedk, Wilhelm Tschinkel, ki je prav tako moral zapustiti domovino, saj za nemškega učitelja med obema vojnama na Kočevskem ni bilo kruha… Kočevarski fant, samo enega očeta, samo eno mater in samo eno domovino imaš. Oče nebeški, zato te prosimo, ohrani našo deželico v miru.

Žunija Kočevske Poljane

navzgor

 

Odhod na srečanje Kočevarjev v Celovcu

Vsi, ki boste z nami potovali v Celovec: Odhod bo v nedeljo, 2.8.2015 ob 6,00 uri iz Občic. Avtobus bo ustavljal tudi spotoma (Kočevske Poljane, Podturen, Dol. Toplice, Novo mesto, Ljubljana oz. po dogovoru). Najprej si bomo z vodičem Mihaelom Petrovičem jun. ogledali mesto Celovec. Okrog 12,00 bomo prispeli na grad Hrastovica/Krastowitz, kjer bo kosilo za vse, ki to želite (folklora- plača GL Celovec; cena kosila je okrog 10 evrov) in družeje s Kočevarji iz raznih koncev sveta. Po kosilu, ob 14,00 so litanije MB v bližnji cerkvi, ki se jih lahko udeližite, če to želite. (Približno pol ure).

Ob 15,00 je predvideno, da nastopijo otroci in folklorna skupina. Po nastopu bomo odšli domov. Spotoma se bomo ustavili še v Vetrinju in si ogledali samostan.

Poletne ustvarjalne urice

v Kočevskih Poljanah in v Semiču

Poletje je tu. In počitnice. Kooooončnooo!. Tako si misli vsak šolar. Takoj v naslednjem hipu pa vprašanje: ˝In kaj bom počel?˝
Mi ti ponujamo zanimivo preživljanje prostega časa ob igri, ustvarjanju, spoznavanju kočevarskega izročila in čisto malo tudi jezika. Brez skrbi; ne bo pouka in ne bo nalog! Samo pogledali bomo, kako so se nekoč igrali otroci v naših krajih: takrat, ko še ni bilo računalnika, televizorja in drugih čudes sodobne tehnike. Tudi takrat so se otroci znali zabavati.
Pridruži se nam od 6.7.- 17. 7. 2015, vsak dan, od ponedeljka do petka v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah. Naš druženje bo otekalo od 9.00  do 12.00 ure. (Varstvo že od 8.00 ure zjutraj in po potrebi do 13.00 oz. po dogovoru s starši.) Ustvarjalne urice so brezplačne, potrebna je predhodna prijava na tel. 040 373 070 o na mail: moschnitze@gmail.com (število mest je omejeno). Otroci naj s seboj prinesejo malico in pokrivalo. Oblečeni naj bodo v oblačila, ki jih ni potrebno posebej paziti.

Ustvarjalne urice v Semičču (v Kulturnem centru Semič) bodo potekale od 29.6.2015 do 3.7.2015. Nasleddnji termin v Semiču bo proti koncu avgusta.

Otvoritev fotografske razstave Janeza Konečnika ˝Sprehodi po Kočevskem rogu˝

Kočevske Poljane, 24.4.2015 v Dvorani Augusta Schaura

Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice– Moschnitze Vas vljudno vabi na:
otvoritev fotografske razstave Janeza Konečnika, ki bo petek, 24.4.2015 ob 18.00 uri v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah pri Dolenjskih Toplicah.

VSTOPNINE NI
Naslov: Kočevske Poljane 18, 8350 Dol. Toplice (pri župnijski cerkvi sv. Andreja)
Ogled razstave bo možen vsako nedeljo ob 9.00 in sicer do konca septembra 2015 oz. ob predhodni najavi na tel. 031 242 130 oz. 040 373 070

NOVO

Decembra 2014 je Zavod Mošnice-Moschnitze izdal slikanico v treh jezikih: slovenščini, kočevarščini in nemščini.

Izid knjige je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Zavod Mošnice- Moschnitze se v svojih programih osredotoča na ohranitev kulturne dediščine Kočevskih Nemcev s poudarkom na ohranitvi jezika, ki po UNESCO- vi klasifikaciji spada med kritično ogrožene jezike. V ta namen se Zavod ukvarja z zelo različnimi vidiki življenja prebivalcev tega nekdanjega jezikovnega otoka in o svojih dognanjih obvešča javnost preko različnih publikacij, internetne strani, člankov, z javnimi prireditvami, nastopi otrok, s sodelovanjem z različnimi javnimi institucijami… (šole, knjižnice, muzeji, arhivi) Kljub relativno kratkemu delovanju (ustanovljen je bil 21.3.2012) je zavod dosegel pomembne uspehe, ki so v korist vsem prebivalcem lokalne skupnosti: npr. Dvorano Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah uporabljajo različne organizacije in društva v našem okolju za javne prireditve, delavnice, okrogle mize. Jezik Kočevarjev postaja vedno bolj zanimiv tudi v turističnem smislu, zato bomo v sodelovanju z Občino Dol. Toplice v letošnjem letu pripravili ˝Dneve kočevarske kulture˝ v Kočevskih Poljanah. Trenutno smo edina inštitucija v Sloveniji, ki se specialno ukvarja s kočevarskim jezikom (npr. izdali smo edini slikanici v kočevarskem jeziku v zgodovini, pripravljamo gradivo za pouk …). Eden od temeljnih ciljev Zavoda Mošnice je vzdrževanje stika z izseljenimi rojaki po svetu. Delo Zavoda Mošnice ni politično. Zavod je član Zveze kočevarskih organizacij (Slovenije), Nevladnih organizacij za JV Slovenijo in CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij).

Zavod ima svoje prostore, Dvorano Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah.
Naslov:  
Zavod Mošnice- Moschnitze 
Stare Žage 18 
SI-8350 Dol. Toplice
Račun: IBAN SI56 6100 0000 9458 720 (DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA) 
Davčna številka: 18117996 
Matična ševilka: 6134360000  

 

Domov  Dejavnost  Publikacije  Slike  Projekti  Kočevarske organizacije  Dvorana A. Schaura  Izgradnja dvorane Naši partnerji  Arhiv  Deutsch


 

O nas

Zavod Mošnice se imenuje po predelu nekdanjga nemškega jezikovnega otoka na Kočevskem. Ustanovljen je bil z namenom ohranjanja jezika in kulture Kočevskih Nemcev. Simbol Zavoda je spominčica. VEČ—»

fb