Mladinska folklorna skupina Zavoda Mošnice-Moschnitze vabi nove plesalce
Rad-a nastopaš, se družiš s sovrstniki? Ti kulturno udejstvovanje nekaj pomeni? Si želiš novih izkušenj?Pridruži se nam ob nedeljah ob 19.00 uri v Schauerjevi dvorani v Kočevskih Poljanah
(v stavbi poleg župnijske cerkve). Trenutno se pripravljamo na nastop na 6. dnevih
kočevarske kulture v Občini Semič. Našo
folklorno skupino vodi izkušen voditelj Franc Šprajcar, nekdanji vodja FS
Semiška ohcet in številnih drugih skupin. Poleg plesov iz sklopa kulturne
dediščine se boš naučil-a tudi standardne plese kot so fokstrot, čačača, valček
itd. Za več informacij pokliči na 051 709 990 (Maridi) ali na 068 183 152
(Andi). Po potrebi bomo poskrbeli tudi za prevoz. Več kot nas bo, več bomo imeli možnosti za
nastope, tudi v tujini.
Ta tedfen bodo vaje izjemoma v ponedeljek, 13.7.2020 ob 19. uri.
Göttscheabarisch- predstavitev kočevarskega jezika
Vabimo vas, da se nam pridružite
pri spoznavanju kočevarskega jezika, ki bo v Pokrajinskem muzeju
Kočevje v torek,, 24. 9. 2019, med 18.00 in 19. uro.. V vsakem
jeziku, tudi kočevarskem, se zrcalijo odmevi preteklosti, sedanjost,
odnosi s sosednjimi jeziki, pokrajinska in zgodovinska zaznamovanost.
Več o tem bomo spoznali na predstavitvi jezika in pri ogledu kratkega
filma v kočevarščini s slovenskimi podnapisi. Po ogledu filma se bo
skupina Kočevarjev pogovarjala v tem arhaičnem jeziku in obiskovalci,
ki to želite, boste lahko prisluhnili zvenu govorjene kočevarske besede. Dogodek sodi v sklop aktivnosti v okviru 5. dnevov kočevarske kulture, ki jih letos gosti Občina Kočevje. Organizatorji predstavitve so Zavod Mošnice- Moschnitze, Pokrajinski muzej Kočevje.
Otvoritev razstave Ernsta Ulza
OBRAZI AFRIKE in pogovor z avtorjem fotografij, ki že
dobrih deset let živi na tej, za nas še vedno skrivnostni
celini. Vstopnine ni. Vabljeni v Kočevske Poljane pri Dol. Toplicah,
25.3.2019 ob 17. uri.
Ernst Ulz je bil rojen l. 1973 v Gradcu/ Graz v
sosednji Avstriji kot najmlajši, osmi otrok Josefa in Christine
Ulz. Njegova stara mama po očetovi strani je bila rojena v Novi Gori v
občini Dol. Toplice.
Šolal se je najprej v domači vasi v Markt Hartmannsdorfu in
nadaljeval izobraževanje na gimnaziji v Feldbachu. Po gimnaziji se je
šolal na Karl Franzens univerzi v Gradcu, kjer je končal
študij z magisterijem iz teologije. Šolanje je nadaljeval
v Italiji s študijem socialnih ved na Istituto Superiore di
Cultura in Loppiano. Poleg tega se je izpopolnjeval na področju
novinarstva, fotografije in oblikovanja na različnih tečajih na
novinarski akademiji v Nemčiji (Akademie der Bayerischen Presse).
l. 2013 se je izpopolnjeval tudi v upravljanju, knjigovodstvu in
projektnem menedžmentu. V poklicnem življenju se je dobrih šest
let ukvarjal z novinarstvom, med drugim je bil tudi urednik revije Neue
Stadt. Kot novinar in urednik se je seveda ukvarjal tudi s fotografijo
in obdelavo fotografskega gradiva. V kasnejšem poklicnem
življenju se je ukvarjal s projektnim menedžmentom za različne projekte
v Afriki in koordiniral delo z mladimi. V Afriki živi od l. 2008 in
sicer v Ugandi, Južnem Sudanu in trenutno v Keniji.
O fotografiranju pravi, da je to zanj način komunikacije, pripovedi in
sporočanja. Pravi, da ga je od nekdaj privlačila lepota, lepota narave;
lepota igre barv in svetlobe, daljava pokrajine kot tudi rafinirani
detajli listnega cveta, svetlikanje sončne svetlobe v gorskem potoku
kot veličastno slovo sonca na morskem obrežju
eleganca ptic in nežno družinsko življenje slonov
Še bolj kot to pa ga je vedno privlačila lepota človeka; zgodbe,
ki jih pripovedujejo človeški obrazi, trenutki srečanja s
sočlovekom,
sreča, žalost, večno vprašanje o smislu, upanje, ki ga
prebereš z obraza sočloveka.
S fotografijo skuša ujeti takšne trenutke, jih
ovekovečiti. Ujeti ta trenutek božjega dotika in ga s pomočjo
fotografije ujeti za svoj spomin in ga morda deliti z drugimi, ki prav
tako ljubijo lepoto.
˝To je zame fascinantno pri fotografiji; ujeti občutke sreče, obraz
sočloveka, trenutke srečanja, let čebele na cvet, ki mi ga je uspelo
dobro ujeti v foto objektiv, vse to je balzam za dušo,˝ meni o
fotografiji avtor razstave Ernst Ulz.
˝
Če moje slike komu uspejo sporočiti, kako dobri so lahko ljudje,
kako lepa so osebna srečanja,
kako čudovit je vsak najmanjši drobec stvarstva,
kako lepa je Afrika in njeni ljudje, me bo zelo veselilo. Fotografije
želijo meni in opazovalcu odpreti oči in srce
za drugačen pogled na svet namreč;
- narava je čudovita in vredna tega, da je ne izkoriščamo samo
za naše potrebe in - človek je čudovit, ˝zelo dober˝(Geneza) in
predvsem vreden ljubezni, vreden, biti ljubljen. ˝
Vabljeni na otvoritev razstave potomca Kočevarjev, ki že dobrih deset
let živi a Afriki (Uganda, Južni Sudan, Kenija), na pogovor z avtorjem
fotografij in diaprojekcijo njegovih slik o Afriki, o tej za nas
še vedno tako malo poznani in skrivnostni celini.
Projekt podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Otvoritev razstave Vasje
Marinča, Dvorana Augusta Schaura, 2.4.2018 ob 18,00 uri. Vstopnine ni.
Izdelovanje butaric
Otvoritev razstave Marije
Zupančič, Dvorana Augusta Schaura, 17.4.2017 ob 19,00 uri.
Vstopnine ni.
2.
Dnevi kočevarske kulture v Kočevju, 12.9.2016 do
17.9.2016 Program
Dnevi kočevarske kulture vabijo! Med 12. in 18. septembrom bodo mesto
in okolico preplavili glasbeni, filmski in drugi kulturni ter
gastronomski užitki. Uvodu v celotedenskem dogajanju pa bo prisostvoval
tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
VABLJENI!
Knjigo Mihaela Petroviča, ki stane 20 evrov, lahko kupite pri Zavodu
Mošnice (tel. 068 183 152 ali pri g. Petroviču 041 778 945)
Knjiga Mihaela Petroviča ml. na 270 straneh prinaša zgodbe
75 znanih osebnosti, ki so bile tako ali drugače povezane s Kočevsko.
Med osebnostmi najdemo tako slikarje, kot npr. Michaela Ruppeja,
glasbenike, misijonarje, zdravnike,politike in vojaške
oficirje kot gospodarstvenike kot je rodovina Kapsch z Dunaja, ki
še danes pomembno vpliva na gospodarske odločitve sosednje
države. Johann Kapsch (1845-1921) namreč izhaja iz Travnega Dola*
Drandul na Kočevskem, česar se potomci dobro zavedajo.
Roman Petsche: cerkev v Kočevju
Danes
se začenjajo DNEVI KOČEVARSKE KULTURE v Kočevju. Potekali bodo med 12.
in 18. septembrom 2016.
Danes ste prijazno vabljeni na svečano otvoritev Dnevov kočevarske
kulture, ki bo, 12. 9. 2016 ob 18.00
uri
pred stavbo na Trgu zbora odposlancev 68, kjer bo ob tej priložnosti
odkrita spominska plošča mag. ROMANU ERICHU PETSCHETU,
pomembnemu
meščanu kočevarskih korenin. Spominsko ploščo bo
odkril predsednik RS
Borut Pahor.
V Pokrajinskem muzeju Kočevje pa bo ob uri
19.00
otvoritev razstave likovnih del Romana Ericha Petscheta.
Mag. Erik Roman
Petsche (1907-1993) je bil rojen v Kočevju kot sin
nemškega učitelja in poljske plemkinje. Po prvi svetovni
vojni je moral zapustiti domovino in si kruh poiskati v sosednji
Avstrij, kjer si je služil kruh kot gimnazijski učitelj in kasneje kot
šolski inšpektor za likovno vzgojo in svetovalec
zgornjeavstrijske deželne vlade. Slikarstvo je bilo njegova ljubezen in
njegov moto: ˝Noben dan naj ne mine brez slikanja.˝ Svojih
slik ni prodajal, pač pa podarjal.
Razstavljal je na Dunaju, v Salzburgu, Parizu, Vruslju in drugje.
Da Petsche ni bil le slikar, ki mu je umetniška svoboda
pomenila več od denarja, pa se je marsikdo zavedel šele, ko
je 28. septembra 2002 – Petsche je bil takrat mrtev že skoraj
deset let – župan Braunaua ob Innu ob vhodu v Hitlerjevo
rojstno hišo med novinarje stopil s ploščico, na
kateri je bilo odtisnjeno Petschetovo ime. »Čas je, da
začnemo govoriti o Romanu Erichu Petschetu, Antonu Schmidu in sploh ne
tako redkih avstrijskih Pravičnih.
Najprej pa morajo njihova imena postati znana. Naše
zborovanje pred rojstno hišo Adolfa Hitlerja naj to
spoznanje ponese navzven,« je tej priložnosti opozoril
ugledni avstrijski zgodovinar dr. Andreas Maislinger in tako počastil
spomin na enega pozabljenih junakov druge svetovne vojne. Do takrat so
le redki vedeli, da je Petsche prejemnik prestižnega naziva Pravični
med narodi, ki ga za reševanje Judov med holokavstom
izraelska fundacija Yad Vashem podeljuje nejudovskim posameznikom.
Danes avstrijska zunanja politika njegovo ime s ponosom poudarja doma
in v tujini.Pričevanja o Petschetovem dejanju se v virih sicer nekoliko
razlikujejo, z opiranjem na zapise sodelavcev Yad Vashema pa bi zgodbo
lahko povzeli takole: leta 1944 je Nemčija okupirala Madžarsko in z njo
tudi Novi Sad, ki je bil pod kontrolo Hortyevega režima od začetka
vojne. Za ostanek nekdaj močne mestne judovske skupnosti, ki so jo
zdesetkali že Madžari, je to pomenilo smrtno obsodbo. Ugledni
novosadski odvetnik dr. Gyorgy Tibor je zato ob vkorakanju Nemcev
skušal pobegniti v Budimpešto, vendar so ga na
meji prijeli in za njim so se izgubile sledi. V stiski se je Tiborjeva
žena Vera s petletnima dvojčicama Havo in Miriam zatekla v stanovanje
sestre Olge, kamor so malo kasneje okupacijske oblasti namestile tudi
Petscheta, tedaj poročnika nemške vojske. Sredi aprila se je
nanadoma izvedelo, da bodo novosadski Judje deportirani v
koncentracijska taborišča. Petsche se je ob novici nemudoma
odločil, da bo Tiborjevim pomagal. Ne da bi se zmenil za lastno
varnost, je otroka v spremstvu služkinje z vojaškim
avtomobilom odpeljal na železniško postajo, kjer so se
usedli na vlak in odpotovali proti Budimpešti. Na meji je
služkinjo predstavil kot svojo ženo, Havo in Miriam pa kot hčerki in
jih tako uspel pripeljati v madžarsko prestolnico, kjer sta deklici
našli zatočišče v nekem samostanu. Še
isto noč se je vrnil v Novi Sad. Ker deportacije Vere Tibor in njene
sestre ni več mogel preprečiti, jima je naročil, naj na poti skočita z
vlaka in se peš prebijeta do Rieda, kjer ju bo pričakala
njegova žena. Žal ga nista poslušali, zato sta končali v
Auschwitzu, kjer je gospa Tibor izgubila življenje. Olga se je po vojni
z dvojčicama preselila v Izrael. Petsche je v Novem Sadu medtem skrbel
za bolno babico deklic, ki jo je uspel spraviti v bolnico in jo tam
redno obiskoval, dokler ni umrla. Mnogo kasneje sta ga Hava in Miriam v
pismu Yad Vashemu imenovali »angela varuha v uniformi
Wehrmachta, ki se jima je prikazal žareč od dobrote in pripravljenosti
pomagati.«Do danes je bilo za Pravične razglašenih
več kot
23.000 ljudi. Leta 1982, ko je priznanje prejel Petsche, jih je bilo na
vsem svetu le dobrih 2.000. Skromni umetnik o svojem dejanju ni
govoril. Kot je pred najvišjimi predstavniki avstrijske
države
poudaril v zahvali ob podelitvi odličja, se mu je pomoč ljudem v stiski
zdela dolžnost in samoumevna človeška zapoved, še
posebej, ker je tudi materina družina v Hitlerjevih
taboriščih
izgubila več članov. Z leti je o tedanjih dogodkih nehal celo
razmišljati, zato je bila počastitev zanj veliko
presenečenje.
Ob tem se najbrž ne kaže čuditi, da za civilni pogum svojega rojaka
še dolga leta po slikarjevi smrti niso vedeli niti njegovi
najtesnejši kočevski prijatelji. Naključje pa je hotelo, da
se
je v knjigi Pot pravičnih: plemeniti rešitelji Judov med
holokavstom, ki jo je napisal dr. Mordecai Paldiel, nekdanji direktor
Oddelka za pravične pri Yad Vashemu, zapis o ravnanju poročnika Romana
Ericha Petscheta znašel neposredno pred zgodbo slovitega
Oskarja
Schindlerja. In to nedvomno pove dovolj.
Mihael Petrovičč jun. V Kočevje pa že ne, 75 znamenitih kočevskih in s
Kočevsko povezanih osebnosti, str. 125
Mihael Petrovič bo v četrtek, 15.9.2016 ob 19.00 v Pokrajinskem muzeju
Kočevje predstavil novo knjigo o znamenitih Kočevarjih in s Kočevsko
povezanih osebnosti pod naslovom Maslo za kralja.
Vabljeni.
OTVORITEV RAZSTAVE ˝LE VKUP, LE VKUP UBOGA GMAJNA˝
ki bo v soboto, 10.9.2016 ob 18,00 uri v
Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah.
OTVORITEV RAZSTAVE ˝V ZALEDJU SOŠKE FRONTE˝
Vabimo
Vas na otvoritev razstave ˝V zaledju soke fronte˝, ki bo v ponedeljek,
15.8.2016 ob 19,30 v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah.
Z
vstopom Italije v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil se je na
zahodu slovenskega ozemlja odprla fronta, ki je po reki Soči dobila ime
»soška fronta«. Na njej sta v 12
soških bitkah pomerili svoje moči
avstro-ogrska in italijanska armada. Avstrijska obrambna črta se je
utrdila na levem bregu Soče in je v dolžini 90 km branila ozemlje
avstro-ogrske monarhije. Kraji v zaledju soške fronte so pri
tem
odigrali pomembno vlogo – skrbeli so za materialno oskrbo
frontnih
položajev, z bojišč in izpraznjenih primorskih vasi pa
sprejemali
ranjence, begunce in ujetnike.
Razstavo
so pripravili: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Nova
Gorica, Pokrajinski arhiv Koper, Gornjesavski muzej Jesenice in
Tolminski muzej.
Zavod
Mošnice - Moschnitze bo od 4.7. do 15.7. 2016 organiziral
ustvarjalne
delavnice s spoznavanjem kočevarščine. Delavnice bodo
potekale od
ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure z varstvom od 8,00 -9,00 in od
12,00- 13,00 ure oz. po dogovoru s starši in so namenjene
osnovnošolcem. V času varstva bomo organizirali družabne
igre.
Tema
letošnjih ustvarjalnih delavnic bo srednji vek. Spoznali
bomo čas, v
katerem so naši predniki prišli na Kočevsko,
skrčili gozdove in
ustanovili vasi. Kakšno je bilo takrat življenje, kako so se
oblačili,
kako lahko z naravnimi materiali pobarvamo blago, kaj so v tistem času
jedli.... Vse to in še več bomo spoznali na ustvarjalnih
delavnicah.
Prvi
teden delavnic (4.7.-8.7.) bo druženje potekalo v Kočevskih Poljanah, v
Dvorani Augusta Schaura, drugi teden (11.7.- 15.7.) pa v Starih Žagah,
ker bomo za peko kruhov iz kislega testa, kruha brez kvasa in kislega
testa, itd. potrebovali pečico.
Delavnice so za udeležence brezplačne, ker ga je finančno podprlo
Ministrstvo za kulturo RS.
Otroci naj s seboj prinesejo malico.
Prijave in informacije 040 373 070 (Maridi)
Vabljene vse princeske in vitezi!
Na
pragu novega leta naj vam bo dano spoznati nove ljudi, storiti prave
reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi.
Srečno 2016!
Zveza kočevarskih organizacij, Zavod Mošnice in
Pokrajinski muzej Kočevje
V torek, 3.11.2015 ob 17.30
Vas vljudno vabimo na literarni večer z učiteljem, pesnikom,
pisateljem, dolgoletnim urednikom Gottscheer Zeitunga, in prevajalcem
g. Ludwigom Krenom.
Literarni večer bo potekal v Predavalnici Pokrajinskega muzeja v
Kočevju. Z literatom se bomo preko njegovih del in spominov popeljali v
predvojni čas in življenje na Kočevskem. Ker je velik del njegovega
ustvarjanja potekal v kočevarščini, bodo
slušatelji pouka kočevarščine,
vsaj delček te njegove zapuščine predstavili tudi v njegovem
maternem
jeziku. Sodelovala bo tudi pevska skupina Zavoda Mošnice in
otroška
skupina v kočevarskih nošah. Vstopnine ni.
Vabljeni!
Zavod za ohranitev kulturne dediščine
Mošnice- Moschnitze in
Društvo likovnih ustvarjalcev Semič vabita na:
OTVORITEV RAZSTAVE
V okviru "Dni evropske kulturne dediščine" bo v petek,
2.10.2015 ob
18,00 uri, v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah, otvoritev
razstave del udeležencev likovne kolonije v Kočevskih Poljanah. Tema
razstave je kulturna dediščina, predvsem arhitekturna
dediščina
Kočevskih Poljan. Vabljeni.
Razstava bo na ogled do konca oktobra 2015.
Razstava
je del projekta Čopič prikimava fotoaparatu, ki ga je sofinanciralo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Društvo
likovnih
ustvarjalcev Semič (platna).
ZAHVALA:
Ob
koncu ˝Dni kočevarske kulture˝ se želimo zahvaliti vsem, ki ste
prisevali in omogočili nemoten potek prireditve: Občini Dol. Toplice za
pobudo in organizacijo, informiranje medijev, pripravo klopi in
ozvočenja na zaključni prireditvi. Županu g. Jožetu Muhiču, ki nas je s
svojo prisotnostvjo vzpodbujal, pripravil tiskovno konferenco in predal
˝štafeto˝ naprej Občini Kočevje in direktorju občinske
uprave Radu
Javorniku.
Zahvaljujemo se poslanki Državnega zbora RS Urški Ban za
udeležbo na filmski projekciji in vzpodbudne besede.
Ireni Kapš in njenim pomočnicam (Liuba Palamarchuk,
Urška Kop in Darja Štangelj), da so noči
preživele ob šivanju noš.
TIC Dol. Toplice in Primožu Primcu za vodenje po Kočevskih Poljanah in
Občicah ter obveščanje in za organizacijo dogodkov.
Mag. Hermannu Leustike in dr. Urošu Zavodniku, ki sta
dvakrat
brezplačno predvajala film in nosila vse stroške povezane s
tem, TV
Kočevje, ki nam je brezplačno dala na voljo opremo, potrebno za
predvajanje filma.
Župniku g. Dušanu Kožuhu za lepo pripravljeno nedeljsko
mašo.
Vaški skupnosti Kočevske Poljane za postavitev mlaja,
čiščenje prizorišč in organizacijo.
Marljivim plesalkam in plesalcem TD Pod Srebotnikom pod vodstvom Franca
Šprajcarja, pevkam župnijskega PZ iz Poljan pod vodstvom
Andreja
Černeta, otrokom, ki so se pridno pripravljali na nastop in njihovim
staršem, da so jih vozili na vaje, drugim nastopajočim
(Aeternum,
Cantate Domino, PZ OŠ Dol. Toplice...), ravnateljicama
OŠ Dol. Toplice
ge. Maji Pelko in OŠ Belokranjskega odreda Semič ge. Silvi
Jančan.
Slikarjem in njihovim mentorjem akad. slikarju Jožetu Kumru in mag.
Vlasti Henigsman ter Društvu likovnih umetnikov iz Semiča,
ki so nam
pomagali rešiti zadrego s (premalo) platni.
G. Janezu Konečniku za izvrstno izpeljan fototečaj in razstavo
fotografij.
Urški Kop za lepo pripravljen pohod na Mali Rigelj in zato,
da je
posodila catering opremo za pogostitev slikarjev in fotogrfov.
Pokrajinskemu
muzeju Kočevje in direktorici Vesni Jerbič Perko s sodelavci za
predstavo ˝V deželi Kačariji0 in delavnico za otroke.
Novinarjem
in novinrkam slovenskih medijev za lepo predstavitev v medijih in
pozorno poročanje o dogodkih. Andreju Černetu za fotografiranje,
številne vožnje, pripravo Dvorane Augusta Schaura, montiranj
platna itd.
Marici Gril, da je dovolila ob tej priložnosti ponovno odprtje
gostilne; gostincem Oštarije za odlično postrebo kočevarskih
jedi. Vsem
ženskam, ki ste prinesle pecivo in pomagale pri strežbi, povezovalcem
kultrnega programa in še in še. Upam, da nismo
pozabila: pri pripravi
je s prostovoljnim delom sodelovalo ogromno ljudi...
In ne nazadnje: HVALA vsem obiskovalcem in obiskovalkam prireditev.
Zahvala
tudi za finančno podporo: MKRS (slovenski podnapisi, fototečaj in
delavnice), Javnemu skladu RS za kulturo (nastop Cantate Domino) in
Veleposlaništvu Republike Nemčije (ustvarjalne delavnice na
katerih smo
otroke lahko pripravili na nastop).
Sobota, 12. september 2015, med 9:00 in 18:00: SLIKARSKI
EX-TEMPORE KUD DOLENJSKE TOPLICE 2015 in LIKOVNA
KOLONIJA pod mentortvom mag. Vlaste Henigsman v Kočevskih
Poljanah (tematika Kočevarska arhitekturna dediščina) Zbirno
mesto je
ob 9.00 pri Schaurovi dvorani.Prijave za lik. kolonijo na 040 373 070
ali mail: moschnitzeATgottscheer.euVABILO
Sobota, 12. september 2015, ob 9:00, POHOD
PO POTI KOČEVARJEV, start v Kočevskih Poljanah
Nedelja, 13. september 2015, ob 8:15: SVETA
MAŠA IN KRAJŠI KONCERT KOČEVARSKIH PESMI,
župnijska cerkev sv. Andreja apostola; VEČ
13. september 2015, ob 18:00; Projekcija
dokumentarno-igranega filma v kočevarščini: DEŽELA
KOČEVARJEV -
Izgubljena kulturna dediščina
(GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik
Produktion, režiser: dr. Uroš ZavodnikVEČ
Ponedeljek, 14. september 2015, ob 19:00, KRATEK
TEČAJ KČEVARŠČINE (Maridi Tscherne) Dvorana
Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah VEČ
Torek, 15. september 2015, ob 18:00; PREDSTAVITEV
KNJIGE O KOČEVARSKI PREHRANI IN POKUŠINA KOČEVARSKEGA PECIVA
IN KRUHA, Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah VEČ
Sreda, 16. september 2015, ob 19:00; OTVORITEV
RAZSTAVE EX TEMPORE DOLENJSKE TOPLICE (Avla
I., KKC Dolenjske Toplice)
Četrtek, 17. september 2015, dopoldne ; LUTKOVNA
PREDSTAVA ZA OTROKE Z DELAVNICO
Petek, 18. september 2015, ob 18:00 v KKC Dol. Toplice,
velika dvorana: Projekcija dokumentarno-igranega filma v
kočevarščini: DEŽELA
KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina
(GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik
Produktion, režiser: dr. Uroš ZavodnikVEČ
Sobota, 19. september 2015, ob 19:00; ZAKLJUČNA
PRIREDITEV 1. DNEVOV KOČEVARKE KULTURE Nastopajo:
Cantate Domino (Kočevje), ljudske pevske Rožce, folklorna skupina TD
Pod Srebotnikom, učenci OŠ Dolenjske Toplice,
otroška skupina Zaavoda
Mošnice- Moschnitze
Po končani slovesnosti zabava z ansamblom.
Lokacija: Sredi Kočevskih Poljan
Projekcija
filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV -
Izgubljena kulturna dediščina
Projekcija filma v
kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena
kulturna
dediščina(GOTSCHEABAR
LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser:
dr. Uroš Zavodnik; ideja-scenarij: mag. Hermann Leustik, dr.
Uroš
Zavodnik; 59.min.; Avstrija-Slovenija, 2015
Režiser
dr. Uroš Zavodnik in producent mag. Hermann Leustik sta
ustvarila
poseben dokumentarno-igrani film, ki govori o usodi Kočevskih Nemcev, o
njihovi več kot 600 let stari kulturi na Kočevskem, vse od začetkov v
14. stoletju pa do danes ter o njihovem svojskem jeziku,
kočevarščini
('Gottscheer Sprache'). Film njihovo kulturno dediščino
obravnava
povsem nepolitično, kot zapis njihove kulture za svetovno kulturno
dediščino. Da je v celoti posnet ter sinhroniziran v
kočevarščino,
jezik, ki po UNESCO-vi klasifikaciji spada med kritično ogrožene
jezike, je posebna vrednost tega filma, zaradi česar bo film aktualen
še desetletja za širšo svetovno
javnost. Film se dotika poskusov
ohranjanja kulturne dediščine Kočevarjev v Sloveniji, ZDA in
Avstriji,
skozi njihova kulturna društva ter življenje posameznikov.
Kočevarje
poziva z apelom, naj se potrudijo ohraniti svoj edinstven jezik in
kulturo.
Dodani so podnapisi v slovenščini,
nemščini
ter angleščini. Nastanek slovenskih podnapisov je podprlo
Ministrstvo
za kulturo Republike Slovenije.
Janez
Konečnik:
Janez
Konečnik iz Kočevja je bil rojen 8.3. 1950 v Slovenj Gradcu. L. 1950 je
diplomiral na Fakulteti za gozdarstvo v Ljubljani in se kot dipl. ing.
gozdarstva zaposlil na Kočevskem. Že od mladosti se ukvarja s
fotografiranjem. V ospredju njegovih del je narava, gozd, pokrajina.
Pogosto slika divje živali v neokrnjeni naravi Kočevske. Njegove
fotografije so bile objavljene v številnih revijah, knjigah,
koledarjih. Pripravil je tudi številne razstave po vsej
Sloveniji.
Janez Konečnik je ostal zvest fotografiranju narave, teritorialno pa
Kočevski deželi. Udeležuje se tudi mednarodnih razstav. Je član
Fotokluba Diana v Ljubljani in mednarodne zveze naravoslovnih
fotografov v Parizu. Med drugim je svoje slike razstavljal v Likovnem
salonu v Kočevju, Galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu,
Razstavnih prostorih ˝Kovinarja Kočevje, Galerija Miklova
hiša v
Ribnici, Grad Snežnik, Galerija IGLG Ljubljana, Galerija Gozdarskega
inštituta Slovenije itd. VABILO
V
Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah si lahko še do
konca
septembra ogledate izbor njegovih fotografij, vabljeni a tudi na
fotodelavnico 12.9.2015, ki jo bo vodil. Fototečaj je finančno podpro
MKRS.
Od
leveMihael Ptrovič jun. vodi pogovor s fotografom Janezom Konečnikom ob
otvoritvi njegove razstave, 24.4.2015 v Dvorani Augusta Schaura v
Kočevskih Poljanah. V ozadju se vidi del razstave Konečnikovih
fotografij.
Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja
Vokalno
skupino Cantate Domino iz Kočevja je bila ustanovljena oktobra 1989.
Skupina, ki ves čas deluje v mešani zasedbi, prepeva
različne glasbene
zvrsti: priredbe slovenskih in tujih ljudskih pesmi, slovensko in tujo
sakralno glasbo, posebno božične pesmi, maše, gospele,
priredbe
slovenskih in tujih popevk. Njihova posebnost je prepevanje starih
kočevarskih pesmi v jeziku Kočevarskih Nemcev, ki so 600 let živeli na
Kočevskem.
Skupina nastopa na posvetnih in cerkvenih prireditvah
(tudi mašah) v domačem kraju in po Sloveniji, gostovala je
na Hrvaškem,
v Italiji, Avstriji, na Slovaškem ter Kanadi in ZDA, kjer je
prepevala
na svetovnem srečanju društev Kočevarskih Nemcev v Torontu
in pri
slovenskih rojakih.
Junija 2011 je skupina izvedla turnejo po Rusiji, kjer je bila gost
zbora BFMI iz Kaluge pri Moskvi. Novembra 2011 pa je ta odlični ruski
zbor kot gost Vokalne skupine Cantate Domino nastopil v Kočevju.
Vokalna skupina Cantate Domino se redno udeležuje območnih in
medobmočnih pevskih revij, večkrat je sodelovala tudi na
republiških
revijah malih pevskih zasedb ter dvakrat na pop in jazz festivalu
"Sredi zvezd" v Žalcu. Leta 2005 je nastopila v Slovenskem parlamentu.
Konec maja 2012 pa je skupina Cantate Domino odmevno sodelovala v
sklopu proslave ob 20 letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med
Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.
Skupina je gostovala v Srbiji (Prokuplje, Niš) v, BIH
(Jelaha), v
Milanu, l. 2013 bil je na turneji po Franciji, na festivalu Evrope
"COLORS OF EUROPE" iz Seine et Marne, Parizu, Hericy-ju, na festivalu
Evrope v Melunu,ob pobratenju občin Kočevje in Spittala v
Avstriji, ,
Glasbeno je opremila dokumentarni film o Kočevarskih Nemcih
»Pozabljeni
otok« scenaristke Romane Kocjančič, ki je bil predvajan na
RTV
Slovenija leta 2009. Tudi za film ZGODBA O KOČEVARJIH, so pevci Cantate
Domino prispevali glasbeno opremo. Skupina vsako leto izvede letni in
božični koncert, na katera povabi zanimive goste iz Slovenije in
tujine. Po petdesetih letih je v Kočevju obudila običaj koledovanja.
Vokalna skupina je do sedaj izdala tri zgoščenke. Na
zgoščenki
ŽIVLJENJE JE PESEM so skladbe vseh žanrov, ki jih skupina goji.
Zgoščenka PAIN ROASHNPRÜNN- PRI ROŽNEM STUDENCU je
kombinacija starih
kočevarskih in slovenskih ljudskih pesmi. Ob praznovanju 20-letnice
delovanja je skupina poleg obsežne brošure, ki v besedi in
sliki
predstavi njeno bogato delovanje, izdala še
zgoščenko CANTATE DOMINO-
POJTE GOSPODU z domačo in tujo božično glasbo.
Ob obletnici skupine je ustanovna članica in pevka skupine Helena
Štefanič napisala pesem Ljubezen iz
Fridrihštajna, dirigent in
skladatelj Anton Kolar pa je to ljubezensko pesem o Frideriku in
Veroniki uglasbil v srednjeveških ritmih.
Vokalna skupina Cantate Domino je dobitnica bronastega
priznanja na mednarodnem festivalu božičnih pesmi leta 2008 v
Bratislavi, bronastega priznanja
Skupino od ustanovitve vodi Franc Štefanič, po poklicu
kirurg travmatolog.
Slika je iz spletne strani vokalne skupine:
http://www.cantate-domino.si/default.cfm?jezik=sl&Kat=02
Nastop voklane skupine na Dneh kočevarske kulture so finančno
podrli na MKRS- Javni sklad.
Kratek
tečaj kočevarščine, v pon. 14.9-.2015 od 19,00 do 20,00 ure:
V
tem kratkem tečaju se boste naučili pozdraviti in se predstaviti.
Seznanili se boste z osnovami branja kočevarskih tekstov, razlikami med
govorom v posameznih regijah in vzrokih za to. Spoznali boste glavne
simbole Kočevarjev; zastavo, nošo in himno ter izvedeli
nekaj o
običajih v času trgatve. Skupaj bomo tudi prebrali kočevarsko narodno
pesem v čast sv. Martinu.
Tečaj bo omogočil Zavod Mošnice- Moschnitze
Predstavitev
knjige o kočevarski prehrani s poskušino
V
letu 2014 je Zavod Mošnice izdal kuharico kočevarskih jedi.
Večina
receptov je bila zbrana v okolici, nekaj pa je splošno
znanih jedi.
Poskusili boste lahko nekaj tipičnih kočevarskih sladic in poklepetali
ob pokušanju.
Predstavitev bo omogočil Zavod Mošnice- Moschnitze
Pohod
po poti starih Kočevarjev, 12.9.2015 ob 9,00:
Zbirno
mesto za pohodnike je v Kočevskih Poljanah, v centru vasi, pred
Gostilno Marice Gril. Urška Kop iz TD Pod Srebotnikom vas bo
vodila
mimo cerkve v Kočevskih Poljanah proti Malemu Riglju, kjer si boste
ogledali cerkev sv. Uršule. Ta konec tedna bo potekala
trgatev, zato se
boste ustavili tudi v eni od zidanic in se malo okrepčali. Pot boste
nadaljevali mimo Občic, Starih Žag nazaj v Kočevske Poljane. Pohod ni
zahteven in bo trajal približno 3 ure s postanki. Pohodniki se bodo v
gostilni ˝Pri Marici˝, lahko okrepčali s tipičnimi kočevarskimi jedmi.
Sv.
maša in krajši koncert kočevarskih pesmi:
13.9.2015 od 8,15 do pribl. 9,30
Sv.
maša v župnijski cerkvi sv. Andreja se prične ob 8,15 in bo
otekala v
slovenščini. Med sv. mašo bodo pevke predstavile
3 kočevarske pesmi:
prva pesem opeva lepoto Božje Matere, ki jo častijo in kronajo angeli.
Druga pesem govori o Mariji romarici: ko roma preko morja se oglasijo
zvonovi, ki pojejo Mariji v čast. Tretja pesem pa govori o tem, kako
Devico Marijo časti narava, ptice in cvetje; vse ji zaupno kliče:
Marija Pomagaj...
V nadaljevanju vam bomo predstavili tri pesmi, ki govorijo o
ljubezni. V prvi pesmi, Dәr Barvar-Snubec
prosi mater za roko hčere: mati se izgovarja, da hčere ni doma, da je
pri hladnem studencu, pa v rožnem vrtu itd.
Druga pesem je nekoliko zbadljiva: Dәr Schpoabar
ali Skobec.
Mattl namreč kroži okrog hiše kot ta ptica ujeda, ki
išče plen… Njegov
plen je seveda mlada Mina, ki upa, da jo bo Mattl po košnji,
ko bo maša
pri sv. Vidu, tudi poročil- tako kot ji je obljubil: takrat ji bo
namreč že sila…
Nüә aühar- Le navzgor-
pa ravno nasprotno, opisuje neuslišano ljubezen
moškega- Meseca, ki
zaman kliče ljubljeno- Sonce, naj ga počaka, saj bi jo rad vzel za
ženo. A Sonce se ne zmeni za vztrajne prošnje: ravno
nasprotno- zabrusi
mu, da je Mesec preveč bled in preveč mrtev, Sonce pa prelepo in pre
rdeče zanj!
Pesem Petra Wittine Main Dearfle- Moja vasica-
govori o občutju številnih Kočevarjev, ki so morali
zapustiti rodno
vas. Srce je bilo žalostno, ko je šel po eni od
številnih poti, ki
vodijo v tujino. V slovo mu mahajo cvetlice in drevesa, ptice pa mu
pojo naj nikoli ne pozabi domovine. Pesem se zaključi z blagoslovom:
Bog te varuj, moja ljuba vasica.
Zadnja pesem, ki vam
jo bomo predstavili, je kočevarska himna, ki jo je napisal učitelj in
zbiratelj narodnih pripovedk, Wilhelm Tschinkel, ki je prav tako moral
zapustiti domovino, saj za nemškega učitelja med obema
vojnama na
Kočevskem ni bilo kruha… Kočevarski fant, samo enega očeta,
samo eno
mater in samo eno domovino imaš. Oče nebeški,
zato te prosimo, ohrani
našo deželico v miru.
Žunija Kočevske Poljane
Odhod na srečanje
Kočevarjev v Celovcu
Vsi,
ki boste z nami potovali v Celovec: Odhod bo v nedeljo, 2.8.2015 ob
6,00 uri iz Občic. Avtobus bo ustavljal tudi spotoma (Kočevske Poljane,
Podturen, Dol. Toplice, Novo mesto, Ljubljana oz. po dogovoru). Najprej
si bomo z vodičem Mihaelom Petrovičem jun. ogledali mesto Celovec.
Okrog 12,00 bomo prispeli na grad Hrastovica/Krastowitz, kjer bo kosilo
za vse, ki to želite (folklora- plača GL Celovec; cena kosila je okrog
10 evrov) in družeje s Kočevarji iz raznih koncev sveta. Po kosilu, ob
14,00 so litanije MB v bližnji cerkvi, ki se jih lahko udeližite, če to
želite. (Približno pol ure).
Ob 15,00 je
predvideno, da nastopijo otroci in folklorna skupina. Po nastopu bomo
odšli domov. Spotoma se bomo ustavili še v
Vetrinju in si ogledali
samostan.
Poletne
ustvarjalne urice
v Kočevskih
Poljanah in v Semiču
Poletje
je tu. In počitnice. Kooooončnooo!. Tako si misli vsak
šolar. Takoj v
naslednjem hipu pa vprašanje: ˝In kaj bom počel?˝
Mi ti
ponujamo zanimivo preživljanje prostega časa ob igri, ustvarjanju,
spoznavanju kočevarskega izročila in čisto malo tudi jezika. Brez
skrbi; ne bo pouka in ne bo nalog! Samo pogledali bomo, kako so se
nekoč igrali otroci v naših krajih: takrat, ko še
ni bilo računalnika,
televizorja in drugih čudes sodobne tehnike. Tudi takrat so se otroci
znali zabavati.
Pridruži se nam od 6.7.- 17. 7. 2015,
vsak dan, od ponedeljka
dopetka v Dvorani
Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah. Naš
druženje bo otekalo od 9.00 do
12.00 ure. (Varstvo že od 8.00 ure zjutraj in po potrebi
do 13.00 oz. po dogovoru s starši.) Ustvarjalne urice so brezplačne,
potrebna je predhodna prijava na tel. 040 373 070 o na mail: moschnitze@gmail.com
(število mest je omejeno). Otroci naj s seboj prinesejo
malico in
pokrivalo. Oblečeni naj bodo v oblačila, ki jih ni potrebno posebej
paziti.
Ustvarjalne urice v Semičču (v Kulturnem
centru Semič) bodo potekale od 29.6.2015
do 3.7.2015. Nasleddnji termin v Semiču
bo proti koncu avgusta.
Zavod za ohranitev kulturne dediščine
Mošnice– Moschnitze Vas vljudno vabi na:
otvoritev fotografske razstave Janeza Konečnika, ki bo petek, 24.4.2015
ob 18.00 uri v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah pri
Dolenjskih Toplicah.
VSTOPNINE NI
Naslov: Kočevske Poljane 18, 8350 Dol. Toplice (pri župnijski cerkvi
sv. Andreja)
Ogled razstave bo možen vsako nedeljo ob 9.00 in sicer do konca
septembra 2015 oz. ob predhodni najavi na tel. 031 242 130 oz. 040 373
070
NOVO
Decembra
2014 je Zavod Mošnice-Moschnitze izdal slikanico v treh
jezikih: slovenščini, kočevarščini in
nemščini.
Izid knjige je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike
Slovenije.
Cena slikanice je 7 €, naročite jo lahko na naslovu moschnitze@gottscheer.eu
ali na telefon 031 242 130
Zavod
Mošnice- Moschnitze se v svojih programih osredotoča na
ohranitev
kulturne dediščine Kočevskih Nemcev s poudarkom na ohranitvi
jezika, ki
po UNESCO- vi klasifikaciji spada med kritično ogrožene jezike. V ta
namen se Zavod ukvarja z zelo različnimi vidiki življenja prebivalcev
tega nekdanjega jezikovnega otoka in o svojih dognanjih
obvešča javnost
preko različnih publikacij, internetne strani, člankov, z javnimi
prireditvami, nastopi otrok, s sodelovanjem z različnimi javnimi
institucijami… (šole, knjižnice, muzeji, arhivi)
Kljub relativno
kratkemu delovanju (ustanovljen je bil 21.3.2012) je zavod dosegel
pomembne uspehe, ki so v korist vsem prebivalcem lokalne skupnosti:
npr. Dvorano Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah uporabljajo različne
organizacije in društva v našem okolju za javne
prireditve, delavnice,
okrogle mize. Jezik Kočevarjev postaja vedno bolj zanimiv tudi v
turističnem smislu, zato bomo v sodelovanju z Občino Dol. Toplice v
letošnjem letu pripravili ˝Dneve kočevarske kulture˝ v
Kočevskih
Poljanah. Trenutno smo edina inštitucija v Sloveniji, ki se
specialno
ukvarja s kočevarskim jezikom (npr. izdali smo edini slikanici v
kočevarskem jeziku v zgodovini, pripravljamo gradivo za pouk
…). Eden
od temeljnih ciljev Zavoda Mošnice je vzdrževanje stika z
izseljenimi
rojaki po svetu. Delo Zavoda Mošnice ni politično. Zavod je
član Zveze
kočevarskih organizacij (Slovenije), Nevladnih organizacij za JV
Slovenijo in CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj
nevladnih organizacij).
Zavod ima svoje prostore, Dvorano
Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah. Naslov:
Zavod Mošnice- Moschnitze
Stare Žage 18
SI-8350 Dol. Toplice Račun: IBAN SI56 6100 0000
9458 720 (DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA) Davčna številka:
18117996 Matična ševilka: 6134360000
Zavod
Mošnice se imenuje po predelu nekdanjga nemškega
jezikovnega otoka na
Kočevskem. Ustanovljen je bil z namenom ohranjanja jezika in kulture
Kočevskih Nemcev. Simbol Zavoda je spominčica. VEČ—»