Dnevi Kočevarske kulture 12. 9. 2015-19. 9. 2015

  1. Dnevi kočevarske kulture
  2. Projekcija dokumentarno-igranega filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina (GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik, ideja-scenarij: mag. Hermann Leustik, dr. Uroš Zavodnik, 59.min., Avstrija-Slovenija, 2015; premiera 19. junija Wulfenia kino Celovec; festivalska premiera na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma DOKUDOC.
  3. Kočevarji ali kočevski Nemci
  4. Jezik Kočevarjev
  5. Kočevarske organizacije v Sloveniji
  6. Zvod za ohranitev kulturne dediščne Mošnice- Moschnitze

 

  1. Dnevi kočevarske kulture 12.9.2015-19.9.2015

Občina Dolenjske Toplice, skupaj s partnerji, v septembru  pripravlja ˝Dneve kočevarske kulture˝. Občina želi s to prireditvijo opozoriti na dediščino Kočevskih Nemcev, ki je na tem področju še živa; domačine in širšo javnost spomniti na to po vojni zamolčano dediščino, ki se je še ohranila (npr. jezikovno in stavbno dediščino) in na pomen ohranjanja le-te. S prireditvijo želi občina ponuditi novo vsebino k že obstoječi turistični ponudbi in pritegniti nove goste, ki bodo obiskali tudi kraje v okolici Dol. Toplic.

  1. Projekcija filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina (GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik; ideja-scenarij: mag. Hermann Leustik, dr. Uroš Zavodnik; 59.min.; Avstrija-Slovenija, 2015

Režiser, dr. Uroš Zavodnik, in producent, mag. Hermann Leustik, sta ustvarila poseben dokumentarno-igrani film, ki govori o usodi kočevskih Nemcev, o njihovi več kot 600 let stari kulturi na Kočevskem, vse od začetkov v 14. stoletju pa do danes, ter o njihovem svojskem jeziku, kočevarščini ('Gottscheer Sprache'). Film njihovo kulturno dediščino obravnava povsem nepolitično, kot zapis njihove kulture za svetovno kulturno dediščino. Da je v celoti posnet ter sinhroniziran v kočevarščino, jezik, ki po UNESCO-vi klasifikaciji spada med kritično ogrožene jezike, je posebna vrednost tega filma, zaradi česar bo film še desetletja aktualen tudi za širšo svetovno javnost. Film se dotika poskusov ohranjanja kulturne dediščine Kočevarjev v Sloveniji, ZDA in Avstriji, skozi njihova kulturna društva ter življenje posameznikov. Kočevarje poziva z apelom, naj se potrudijo ohraniti svoj edinstven jezik in kulturo.

Dodani so podnapisi v slovenščini, nemščini ter angleščini. Nastanek slovenskih podnapisov je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

 

  1. Kočevarji ali kočevski Nemci

Kočevarji ali kočevski Nemci (nem. Gottscheer, kočevarsko Göttscheabarә) so nekdanja nemško govoreča skupnost, ki je živela na t.i. nemškem jezikovnem otoku Kočevsko, ki je obsegal pribl. 860 km2. Na to področje so kmečko prebivalstvo  naselili Ortenburžani (grofje iz zgornje Koroške, okolice Špitala/ Spittal) iz svojih posestev na Koroškem in vzhodnem Tirolskem.  Razlog njihove naselitve je bil prenaseljenost na Koroškem in gospodarska neizkoriščenost posesti na Kočevskem, katera so bile zelo redko naseljena. Po nekaterih virih naj bi del naseljencev prišel tudi kazensko, iz Turingije, ker so se upirali gospodi. V več stoletjih so na Kočevskem ustanovili 177 naselij, večina je danes opuščenih. V drugi polovici devetnajstega stoletja je na tem območju živelo 28000 Kočevarjev, kar je najvišje število v zgodovini. Kočevarji, ki so torej živeli skromno kot kmetje, deloma pa tudi kot krošnjarji, so ohranjali svoje zgornjenemško srednjeveško narečje skozi šest stoletij. Zaradi revščine so se mnogi že konec 19. stol. izselili v ZDA, po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, leta 1918 pa tudi zaradi političnega pritiska na nemško manjšino.
Po napadu sil osi na Jugoslavijo so Kočevsko zasedli Italijani. Zaradi sporazuma med Hitlerjem in Mussolinijem so leta 1941 preselili prebivalstvo Kočevskega v Posavje (Krško, Brežice), ki je bilo zasedeno s strani nemškega Wehrmachta in iz katerega so nemške oblasti pred tem nasilno izgnale približno 20.000 Slovencev. Le nekaj sto Kočevarjev se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi so se pridružili slovenskim partizanom.  
L. 1945 so morali skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustiti Slovenijo oz. Jugoslavijo. Veliko Kočevarjev je umrlo na begu, pa tudi v taboriščih, predvsem v Strnišču (Sterntal) in Teharjah (Tüchern).
Kočevarji, ki so ostali - največ ravno na področju Črmošnjiško-Poljanske doline - so se po osamosvojitvi Slovenije organizirali v društva, uredili svoje prostore in občasno, glede na finančne možnosti,  tudi organizirali pouk kočevarščine. V občini Dol. Toplice imata svoje prostore Društvo Kočevarjev staroselcev (Občice 9) in Zavod Mošnice - Moschnitze (Kočevske Poljane 18). Poleg tega v občini deluje tudi TD Pod Srebotnikom (Stare Žage 1).

  1. Jezik Kočevarjev

Kočevarščina pripada nemški narečni skupini bavarščine, bolj natančno južnobavarskim narečjem. Najbolj sorodna so mu bavarska narečja Koroške. Veliko skupnih lastnosti ima z narečji drugih nemških jezikovnih otokov v jugovzhodnih Alpah, kot so Sappada (Pladen) in Timau (Tischelwang) v Furlaniji ter Sorica (Zarz) na Gorenjskem.
Kočevarščina se je razvijala kot samostojno narečje več kot 600 let od naselitve prvih nemško govorečih priseljencev iz vzhodne Tirolske in zahodne Koroške na Kočevskem okoli leta 1330. Kočevarščina ni enoten jezik, poznamo več dialektov: lontnariš in mošnariš, hintrlontnariš, baudnariš, žüәhn… Seveda pa razlike niso tako velike, da se ne bi razumeli med seboj, kljub temu, da imajo posamezni dialekti delno tudi različen besedni zaklad. (npr. pomlad je v dialektu mošnariš  Aüsbart, v dialektu lontnariš pa Longis; žep je monariš Nüәshar, lontnariš pa Liәshonk…) Razlog za takšne razlike je goratost dežele, različen kraj in čas prihoda naseljencev, ustno prenašanje jezika itd. Kočevarji so kočevarščino namreč uporabljali kot občevalni jezik, medtem ko je bil njihov knjižni jezik knjižna nemščina. S porokami in trgovanjem med različnimi regijami je prihajalo tudi stapljanja dialektov.
V kočevarščini so napisane ljudske pesmi in pravljice, ki so jih zbirali v 19. in 20. stoletju. Nekaj posebnosti kočevarščine je zapisal že Valvasor, za njim je krajši slovar napisal Karl Julius Schröer (1870), kočevarsko slovnico je leta 1908 izdal dr. Hans Tschinkel …  Leta 1972 in 1976 je dr. Walter Tschinkel napisal slovar kočevarščine, na Koroškem je izšla pesniška zbirka večih avtorjev Dә Schpuәtә Herbischt- Pozna jesen (1972), v kočevarščini so delno pisali v časopis Gottscheer Zeitung, izšlo pa je tudi nekaj knjig in zbirk kočevarskih narodnih pesmi (Kren, Schemitsch, Tscherne). Kočevarsko slovenski slovarček smo dobili l. 2010 (Maridi Tscherne), 2006 pa zbirko pesmi s slovenskim prevodom. V kočevarščini je ohranjeno tudi kar nekaj zvočnih zapisov narodnih pesmi (Deutsche Volkslieder Archiv), v lanskem letu pa je bil v kočevarščini posnet tudi film. V letošnjem letu je v ZDA izšel CD z moderno interpretacijo kočevarskih narodnih pesmi  Wernerja Sommerja in celo nekaj avtorskih popevk Hermanna Stampfla. Po izselitvi večine Kočevarjev na ukaz nacistov leta 1941 je na Kočevskem ostalo le nekaj sto govorcev. Po drugi svetovni vojni je bila kočevarščina v Jugoslaviji tako rekoč prepovedana.

  1. Kočevarske organizacije v Sloveniji

Danes sodi območje nekdanjega jezikovnega otoka Kočevsko v glavnem na območje občine Kočevje; deli pa še v občine Dolenjske Toplice, Semič, Črnomelj, Loški Potok, ter majhen delček še v  občine Žužemberk, Novo mesto in Ribnica.
Kmalu po osamosvojitvi Slovenije so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: Društvo Kočevarjev staroselcev s sedežem v Občicah (občina Dolenjske Toplice, na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter l. 1994 Društvo Peter Kosler v Ljubljani- danes ima društvo sedež v Kočevju. Leta 2008 je bil ustanovljen Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, l. 2012 sta bila ustanovljena Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze in TD Pod Srebotnikom. Decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v Zvezo Kočevarskih društev, ki ima svoj sedež v Bistrici pri Črnomlju in zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev. Članice zveze kočevarskih organizacij se zavzemajo predvsem za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in kočevarskega jezika. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji s sedežem v Celju, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji na način, kot sta priznana italijanska in madžarska narodna skupnost. Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah svoje prostore/muzej in sadovnjak starih sadnih sort. Zavod Mošnice - Moschnitze je v Kočevskih Poljanah uredil večnamenski prostor ˝Dvorano Augusta Schaura˝, ki služi tudi drugim kočevarskim društvom in drugim organizacijam v občini (tudi slovenskim). Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, Michaea Ruppeja. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski. TD Pod Srebotnikom je med drugim ustanovilo folklorno skupino, ki za vaje in prireditve uporablja prostore Zavoda Mošnice.
Zavod Mošnice je med drugim izdal kuharico kočevarskih jedi (M. Tscherne), knjigo o pohištveni in arhitekturni dediščini Les in(ni) kamen Andreja Černeta in Zmaga Blatnika in dve trojezični (slovenščina, nemščina, kočevarščina)  slikanici za otroke: Skrivnostni varuh gozda in Sanje in predanost (obe Maridi Tscherne, ilustracije Irena Kapš).
Linki: Zveza kočevarskih organizacj: http://www.gottscheer.eu/
Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze: http://www.gottscheer.eu/moschnitze/home.html
TD Pod srebotnikom: http://www.gottscheer.eu/Gutenberg/Srebotnik.html
Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik: http://www.kocevskirog.si/
Društvo Peter Kozler: http://www.gottscheer.eu/kosler/

  1. Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice - Moschnitze

Namen ustanovitve:
Zavod Mošnice-Moschnitze je bil ustanovljen leta 2012 z namenom varstva, ohranjanja in promocije kulturne dediščine Kočevarjev. Ime je dobil po eni od pokrajin nekdanjega kočevarskega jezikovnega otoka, Črmošnjiško-Poljanski dolini oz. Mošnicah. Mošnice imenujemo domačini del, ki leži na področju med Dolenjskimi Toplicami in Semičem. Ime je dobil po kočevarskem poimenovanju vasi Črmošnjice, Moschschn, zato ta del včasih imenujemo tudi Mošn. Nekoč so to področje zajemale tri župnije, in sicer (Kočevske) Poljane, Črmošnjice in sedaj že ukinjena župnija Planina. Mošnice so segale tudi do vasi Laze, Travni Dol, Vimolj, Ašelice itd. Mošnjičani so bile prepoznavni po posebnem kočevarskem dialektu moššnariš, ki se je precej razlikoval od dialekta v okolici Kočevja. Knjižica je napisana v tem dialektu, ker avtorica izhaja iz ene od teh vasi.
Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah
V svojem dosedanjem delovanju je zavod s sofinanciranjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uspel urediti večnamenski prostor, poimenovan po rojaku iz Kočevskih Poljan, župniku v Koprivniku, kulturnem delavcu in publicistu Augustu Schauru. Zavod organizira srečanja, predavanja, okrogle mize; dejaven je na področju raziskovanja in izdajanja publikacij. Dvorana je seveda namenjena tudi za potrebe drugih društev in organizacij v občini.
Tako so v letih 2013, 2014 in 2015 med poletnimi počitnicami potekale ustvarjalne delavnice za otroke. Društvo pod Srebotnikom v Dvorani A. Schaura vsako leto pripravilja miklavževanje, tu ima vaje folklorna skupina, pripravili so okroglo mizo o pehtah in praznovanju novega leta na Kočevskem...
V dvorani potekajo vaje župnijskega zbora, otroške skupine Zavoda Mošnice, ki nastopa v kočevarščini, tu potekajo sestanki Vaških skupnosti Kočevske Poljane in od Srebotnikom, predvolilni shodi, druga srečanja (npr. letos srečanje etnologov, tiskovna konference, prireditve…)
Dejavnost Zavoda Mošnice
Zavod Mošnice je pripravil več predstavitev Zavoda in dva kuharska tečaja kočevarske kuhinje. Najbolj odmeven dogodek pa je bila nedvomno otvoritev dvorane 5. 10. 2013 s predavanjem zgodovinarja dr. Frensinga iz Berlina in kulturnim programom, v katerem so sodelovali otroci, udeleženci poletnih delavnic, folklorna skupina Društva podeželskih žena iz Dol. Toplic in Folklorna skupina semiška ohcet ter zbor GL iz Celovca. V prostorih je bila na ogled razstava likovnih del na temo Stavbna dediščina Kočvarjev, ki so jo pripravili učenci OŠ Belokranjskega odreda Semič pod mentorstvom mag. Vlaste Henigsman, pa razstava o izgubljeni kulturni dediščini Kočevskih Nemcev v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Kočevje, trenutno je na ogled fotografska razstava Janeza Konečnika ˝Sprehodi po Rogu˝….
V letu 2014 je Zavod Mošnice izdal štiri publikacije, in sicer trijezični slikanici Skrivnostni varuh gozda in Sanje in predanost ter kuharico kočevarske kuhinje in raziskavo o pohištveni in arhitekturni dediščini na območju Mošnic.
Zavod že od samega začetka dobro sodeluje s sorodnimi organizacijami. Tako je januarja 2013 podpisal Memorandum o sodelovanju z Zavodom Nesseltal Koprivnik, Društvom Peter Kosler in Turističnim društvom pod Srebotnikom. Omenjene organizacije so decembra istega leta ustanovile krovno organizacijo z imenom Zveza kočevarskih organizacij, ki koordinira dejavnosti in zastopa interesa Kočevskih Nemcev v javnosti.

Tudi v bodoče ostaja poslanstvo Zavoda Mošnice delo na kulturnem področju. Pri tem želi sodelovati s posamezniki, ki jih ta tematika zanima, s sorodnimi zavodi in društvi ter državnimi institucijami.

 

Otvoritev razstave o izgubljeni kulturni dediščini Kočevskih Nemcev

Kočevske Poljane, 26.4.2013

Otvoritev razstave

Otvoritev ˝Dvorane Augusta Schaura˝

Kočevske Poljane, 5.10.2013

Otvoritev Dvorane Avgusta Schaura j bila 5.10.2013. Dvorana je namenjena dejavnosti društev v okolii in različnih kočevarskih društev. V poletnem času 2013 so v njej potekale ustvarjalne delavnice Društva Peter Kosler, v jesenskem času okrogla miza o pustovanju in praznovanju novega leta pri Kočevarjih, ki jp je pripravilo Turistično društvo pod Srebotnikom. To društvo je pripravilo tudi miklavževanje.

Zavod Mošnice je pripravil več predstavitev zavoda in nekaj kuharskih delavnic kočevarske kuhinje (Dol. Toplice, Kočevje, OŠ Belokranjskega odreda Semič, Koprivnik...).

Lorem ipsum dolor sit amet consectetuer adipiscing elit

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Praesent pharetra adipiscing nulla. Donec malesuada dignissim ante. Donec sit amet tortor. Integer bibendum sapien quis neque. Vestibulum sagittis imperdiet nulla. Praesent vel libero. Fusce volutpat, ante ut porta tristique, nisi ligula hendrerit quam, sit amet hendrerit leo lorem sit amet arcu. Sed cursus. Maecenas diam lorem, gravida ut, ultrices non, molestie vel, erat. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Maecenas dolor.

Domov  Dejavnost  Publikacije  Slike  Projekti  Kočevarske organizacije  Dvorana A. Schaura  Izgradnja dvorane Naši partnerji  Arhiv  Deutsch


 

O nas

Zavod Mošnice se imenuje po predelu nekdanjga nemškega jezikovnega otoka na Kočevskem. Ustanovljen je bil z namenom ohranjanja jezika in kulture Kočevskih Nemcev. Simbol Zavoda je spominčica. VEČ—»